Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Naš pogled

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Globine

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Naš gost

VEČ ...|5. 10. 2024
Misijonarka s. Bogdana Kavčič

Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga. 

Misijonarka s. Bogdana Kavčič

Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga. 

spominživljenjemisijonarjimisijonarkaruanda burundiafrikabogdaa kavčič

Naš gost

Misijonarka s. Bogdana Kavčič

Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga. 

VEČ ...|5. 10. 2024
Misijonarka s. Bogdana Kavčič

Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga. 

Radio Ognjišče

spominživljenjemisijonarjimisijonarkaruanda burundiafrikabogdaa kavčič

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 10. 2021
Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

glasbaklasikaAfrikaZambijap. miha drevenšek

O klasiki drugače

Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

VEČ ...|24. 10. 2021
Afriška pesem na Misijonsko nedeljo

Na Misijonsko nedeljo, ki je bila posvečena spominu na misijonarja v Zambiji p. Miho Drevenška, smo zavrteli nekaj afriških napevov iz Zambije in Južnoafriške republike.

Jure Sešek

glasbaklasikaAfrikaZambijap. miha drevenšek

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 11. 2020
Pogovor s. Bogdano Kavčič, misijonarko v Ruandi

S: Bogdana je že desetletja misijonarka v Afriki. Burundi, Ruanda, Centralno afriška republika. Pogovarjali smo se o njenem delu danes, pomembnosti čiste tekoče vode in o aktualni pandemiji.

Pogovor s. Bogdano Kavčič, misijonarko v Ruandi

S: Bogdana je že desetletja misijonarka v Afriki. Burundi, Ruanda, Centralno afriška republika. Pogovarjali smo se o njenem delu danes, pomembnosti čiste tekoče vode in o aktualni pandemiji.

misijonis. Bogdana KavčičRuandaAfrikaduhovnostdružba

Pojdite in učite

Pogovor s. Bogdano Kavčič, misijonarko v Ruandi

S: Bogdana je že desetletja misijonarka v Afriki. Burundi, Ruanda, Centralno afriška republika. Pogovarjali smo se o njenem delu danes, pomembnosti čiste tekoče vode in o aktualni pandemiji.

VEČ ...|1. 11. 2020
Pogovor s. Bogdano Kavčič, misijonarko v Ruandi

S: Bogdana je že desetletja misijonarka v Afriki. Burundi, Ruanda, Centralno afriška republika. Pogovarjali smo se o njenem delu danes, pomembnosti čiste tekoče vode in o aktualni pandemiji.

Jure Sešek

misijonis. Bogdana KavčičRuandaAfrikaduhovnostdružba

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 8. 2020
S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju

Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.

S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju

Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.

misijoniBurundiVesna HitiAfrika

Pojdite in učite

S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju
Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.
VEČ ...|16. 8. 2020
S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju
Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.

Jure Sešek

misijoniBurundiVesna HitiAfrika

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 12. 2019
Razvojni projekti v Afriki

V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.

Razvojni projekti v Afriki

V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.

beguncikaritasafrika

Gradimo odprto družbo

Razvojni projekti v Afriki
V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.
VEČ ...|22. 12. 2019
Razvojni projekti v Afriki
V decembrski oddaji z begunsko, migracijsko in razvojno tematiko, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje Slovenije, je Jana Lampe s Slovenske Karitas govorila o razvojnem sodelovanju in kaj vse dela Slovenska Karitas za zmanjšanje revščine v svetu.

Matjaž Merljak

beguncikaritasafrika

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Migracije in projekt MIND

MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Pojdite in učite

Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|25. 8. 2019
Migracije in projekt MIND
MIND je 3-letni projekt, sofinanciran s strani Evropske komisije in Ministrstva za zunanje zadeve RS, prek katerega si partnerske organizacije Karitas prizadevajo za povečanje ozaveščenosti javnosti o razvojni problematiki ter spodbujale globalno učenje znotraj Evropske Unije. O migracijah in omenjenem projektu se ej Jure Sešek v Burundiju pogovarjal s predstavnico Slovenske Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

Burundi 2019družbamisijonimigracijeAfrika

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 11. 2025
V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaNeža Križnar RističKoMZ Davorina JenkaBarski oktet

Spominjamo se

VEČ ...|5. 11. 2025
Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|5. 11. 2025
Moka za rezance

Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko,  suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.  

Moka za rezance

Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko,  suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 11. 2025
Premisli, preden stopiš v trgovino po hrano

Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati.  Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. 

Premisli, preden stopiš v trgovino po hrano

Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati.  Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu. 

s. Meta Potočnik

odpadkihrananakupovanje