Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Utrip dneva dne 16. 4.

• Ponekod že dežuje, za del države izdano oranžno vremensko opozorilo. Kmetijsko ministrstvo opozarja na možnost jutranje pozebe.
• Novi predsednik SD Han na pogovore s poslanci in Golobom. Kakšen izkupiček lahko pričakujemo?
• Družinski zdravniki nezadovoljni z delovnimi razmerami.
• Sahernik: V domovih za starejše se kopičijo številne nerazrešene težave, sistem dolgotrajne oskrbe se lahko vsak čas zlomi.
• Hrvate jutri čakajo parlamentarne volitve. Bo po njih vlado vodil premier Plenković ali predsednik države Milanović?
• Izrael mednarodno skupnost poziva k sankcijam proti Iranu in še naprej napoveduje vojaški odziv na sobotni napad.
• Zaradi oblačnosti olimpijski ogenj prižgali z rezervnim plamenom.
• Avstralijo pretresel nov napad, tokrat med bogoslužjem na škofa, duhovnika in vernike.
• Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov opozorila k sistemskim rešitvam na področju urejanja dostopnosti javnih objektov.
• Darko Jorgić svetovni pokal v Macau začel z zmago.
• Vreme: Danes od severa dež, veter in ohladitev, popoldne in zvečer sneg do okoli 700 m nad morjem. Jutri spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe.

Kremne rezine in tiramisu

Poslušalec je sestro Nikolino prosil za recept za kremšnite oz. kremne rezine ter za nasvet glede kakava pri tiramisuju: ali naj ga potrese šele, ko ga vzame iz hladilnika ali že prej. Glede slednjega je odgovorila, da ga potresemo že, ko damo tiramisu prvič v hladilnik, da se ohladi. Dodatno pa ga potresemo, ko ga narežemo in postrežemo gostom. Glede kremnih rezin pa najprej spečemo dve plošči testa, najbolje že predhodni dan. Nadeva sta lahko dva: prvi je pudingov, drugi pa jajčni oz. diplomatski. Za prvi nadev potrebujemo 1 liter mleka, 30 dag sladkorja, 3 vanilin pudinge, 5 jajc, vanilin sladkor, do pol litra smetane, breskov liker za aromo. Najprej zmešamo rumenjake in pol sladkorja, prilijemo 2 dl mleka in zamešamo vse pudinge. Ostalo mleko damo kuhati (damo v 3-4 litrski lonec, da bo zadoščal za nadaljevanje), dodamo mu še ostalo polovico sladkorja. Beljake pa damo v poseben kotliček in naredimo sneg. Ko mleko s sladkorjem zavre, zamešamo prvo mešanico in skupaj kuhamo še tri, štiri minute, da se zgosti, odstavimo in takoj dodamo aromo (breskov liker je prozoren in ne obarva jedi). Dodamo še sneg in z metlico v roki mešamo z velikimi obrati, da se sneg lepo porazdeli. V tem času pripravimo spečeno ploščo testa in dobljeni nadev nanesemo in s paleto enakomerno porazdelimo. Pustimo ohladit. Ko je dobro ohlajeno, zmiksamo smetano, ki ji dodamo aromo vanilije in jo porazdelimo po vrhu ter lepo poravnamo. Drugo spečeno ploščo razrežemo na kvadratke. Te polagamo na smetano in tako z nožem razrežemo (z nožem žagico). Postavimo v hladilnik in naslednji dan potresemo s sladkorjem, čokolado, kakavom ... Lahko pa že pred kvadratke oblijemo s čokolado. Za drugi nadev pa nad soparo v kotličku skuhamo jajca, sladkor, mleko. Mešamo, da dobimo rahlo gosti puding. Mirno kuhamo, pene izginjajo, odstavimo in dodamo aromo ter osem listov ožete želatine, ki smo jo prej namočili v mrzlo vodo. Nato hladimo, vmes večkrat premešamo. Ko je mrzlo, zamešamo stepeno smetano. To je potem enotna krema. Razdelimo jo po plošči tako kot v prvem primeru.  

Bogomir Štefanič: Svetloba resnice v platonovi votilini

V tokratnem komentarju se posvečamo izjemno ganljivemu dogodku, ki nas je popeljal v zgodovinske globine slovenske preteklosti. Govorimo o jamah pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, kjer so leta 2019 potekala pomembna izkopavanja. Razkrili so nam pretresljivo resnico - 3000 kubičnih metrov skalovja so uporabili za prikrivanje vojnih zločinov, ki so jih totalitaristični revolucionarji izvedli leta 1945. Vendar je ravno iz te temačne zgodovine zasijala svetloba, v obliki odločitve vladne komisije pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana, da se mora brezno odpreti in omogočiti žrtvam, da spregovorijo o svoji usodi.

Novice iz življenja Cerkve dne 10. 4.

• Papež pri avdienci o srčnosti, ki nas spodbuja k boju z zlom
• Škof Andrej Saje se udeležuje plenarnega zasedanja Hrvaške škofovske konference
• Katoliški študenti v Mariboru nocoj o izzivih Evropske unije
• Skavti v aprilu pripravljajo predavanja za starše o zdravem življenjskem slogu

Križev pot z obrobja

Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.

Dnevi Jožefa Stefana

Znanost oziroma strokovnjaki so pred izzivom, kako svoje dosežke približati in razložiti splošni javnosti. Kaj raziskujejo na Inštitutu Jožefa Stefana, lahko vidimo in spoznamo V Dneh Jožefa Stefana, ki so vsako leto že več kot trideset let v času obletnice rojstva omenjenega slovenskega fizika. Polona Strnad je opisala vsebine in program omenjenega dogodka, s katerim so obeležili tudi 75-to obletnico delovanja Inštituta Jožef Stefan.

V državnem zboru o zamejskih in izseljenskih vsebinah v šolskih programih

Na včerajšnji 8. redni seji državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so govorili le o eni točki: vključenosti vsebin o Slovencih zunaj meja Republike Slovenije v programe vzgoje in izobraževanja. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, je povedal, da so te vsebine vključene v osnovnošolke in srednješolske kurikulume, tako v obveznem kot razširjenem programu. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je povedala, da na uradu zaznavajo, da se poznavanje te tematike niža. Mogoče je tisto, kar najbolj manjka v kurikulumih, zavedanje in vedenje ne samo o zgodovinskih razlogih za izseljevanje Slovencev, ampak mogoče tudi neko zavedanje o sedanji živi aktualni dejavnosti Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja. Seveda je to poznavanje in spoznavanje samo deloma tudi za mlade, za učence in dijake odvisno od kurikuluma, veliko pa tudi od zunaj kurikularnih dejavnosti in od dejavnosti civilno družbenih organizacij. V nadaljevanju so svoje poglede predstavili tudi rojaki iz zamejstva in sveta, pa tudi iz slovenskih civilnih organizacij. Pristojnemu ministrstvu predlagajo, da tematiki  še naprej posveča posebno pozornost in spodbuja povezovanje med vzgojno izobraževalnimi ustanovami v matični domovini in zunaj meja Republike Slovenije. Pozornost do tematike priporočajo tudi komisijam, ki pripravljajo prenovo učnih načrtov.