Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.
VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

družbakulturapolitika

Moja zgodba

Temna stran Dela
V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.
VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela
V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru
Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.
VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru
Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Petkov večer

VEČ ...|15. 5. 2020
Evrovizija 2020

Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

Evrovizija 2020

Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

evrovizijaglasbaReginaNuša Derendapogovor

Petkov večer

Evrovizija 2020
Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.
VEČ ...|15. 5. 2020
Evrovizija 2020
Zaradi znanih razlogov letos ni bilo največjega svetovnega glasbenega festivala, vsaj ne v njegovi klasični tekmovalni obliki. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! so se v sobotnem večeru le poklonili vsem skladbam iz 41 držav. Oddajo Petkov večer smo zato posvetili evrovizijskemu dogajanju, prestavili vsaj nekaj letošnjih pesmi in izvajalcev ter poklicali dve slovenski evrovizijki Regino in Nušo Derenda.

Marjan Bunič

evrovizijaglasbaReginaNuša Derendapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Moja zgodba

VEČ ...|10. 5. 2020
Peter Hribar - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek Srečanja pod lipami iz oktobra 2019, ko so v Gorici gostili Petra Hribarja, nečaka umorjenih Rada in Ksenije Hribar z gradu Strmol. Beseda je tekla o zločinu, njegovem prikrivanju, sprenevedanju storilcev in odpuščanju. Pogovor je vodila Erika Jazbar.

Peter Hribar - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek Srečanja pod lipami iz oktobra 2019, ko so v Gorici gostili Petra Hribarja, nečaka umorjenih Rada in Ksenije Hribar z gradu Strmol. Beseda je tekla o zločinu, njegovem prikrivanju, sprenevedanju storilcev in odpuščanju. Pogovor je vodila Erika Jazbar.

pogovorspomin

Moja zgodba

Peter Hribar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek Srečanja pod lipami iz oktobra 2019, ko so v Gorici gostili Petra Hribarja, nečaka umorjenih Rada in Ksenije Hribar z gradu Strmol. Beseda je tekla o zločinu, njegovem prikrivanju, sprenevedanju storilcev in odpuščanju. Pogovor je vodila Erika Jazbar.
VEČ ...|10. 5. 2020
Peter Hribar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek Srečanja pod lipami iz oktobra 2019, ko so v Gorici gostili Petra Hribarja, nečaka umorjenih Rada in Ksenije Hribar z gradu Strmol. Beseda je tekla o zločinu, njegovem prikrivanju, sprenevedanju storilcev in odpuščanju. Pogovor je vodila Erika Jazbar.

Jože Bartolj

pogovorspomin

Duhovna misel

VEČ ...|15. 4. 2020
Vstajenje spremení

Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga prepoznala. (Lk 24, 30-31)

Vstajenje spremení

Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga prepoznala. (Lk 24, 30-31)

duhovnost

Duhovna misel

Vstajenje spremení
Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga prepoznala. (Lk 24, 30-31)
VEČ ...|15. 4. 2020
Vstajenje spremení
Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga prepoznala. (Lk 24, 30-31)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|9. 4. 2020
Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

duhovnost

Duhovna misel

Razlomil kruh ...
Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)
VEČ ...|9. 4. 2020
Razlomil kruh ...
Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|23. 3. 2020
Kako preživeti izolacijo

Gostjo ponedeljkove Svetovalnice ste pred meseci že spoznali. Svetovala je o poti iz izgorelosti, stresa. Maja Megla je bila novinarka in urednica, ki se ni pustila zlomiti težavam in pritiskom sodobnega časa. Zato je gotovo prava za nasvet o tem kako naj zdržimo vse, kar v teh časih pritiska na nas. Ko smo jo prosili za sodelovanje, je odgovorila: “Z veseljem, v teh dneh imam toliko klicev, da bi lahko odprla “delavnico” za samoizolacijo”.

Kako preživeti izolacijo

Gostjo ponedeljkove Svetovalnice ste pred meseci že spoznali. Svetovala je o poti iz izgorelosti, stresa. Maja Megla je bila novinarka in urednica, ki se ni pustila zlomiti težavam in pritiskom sodobnega časa. Zato je gotovo prava za nasvet o tem kako naj zdržimo vse, kar v teh časih pritiska na nas. Ko smo jo prosili za sodelovanje, je odgovorila: “Z veseljem, v teh dneh imam toliko klicev, da bi lahko odprla “delavnico” za samoizolacijo”.

svetovanjeodnosipogovor

Svetovalnica

Kako preživeti izolacijo
Gostjo ponedeljkove Svetovalnice ste pred meseci že spoznali. Svetovala je o poti iz izgorelosti, stresa. Maja Megla je bila novinarka in urednica, ki se ni pustila zlomiti težavam in pritiskom sodobnega časa. Zato je gotovo prava za nasvet o tem kako naj zdržimo vse, kar v teh časih pritiska na nas. Ko smo jo prosili za sodelovanje, je odgovorila: “Z veseljem, v teh dneh imam toliko klicev, da bi lahko odprla “delavnico” za samoizolacijo”.
VEČ ...|23. 3. 2020
Kako preživeti izolacijo
Gostjo ponedeljkove Svetovalnice ste pred meseci že spoznali. Svetovala je o poti iz izgorelosti, stresa. Maja Megla je bila novinarka in urednica, ki se ni pustila zlomiti težavam in pritiskom sodobnega časa. Zato je gotovo prava za nasvet o tem kako naj zdržimo vse, kar v teh časih pritiska na nas. Ko smo jo prosili za sodelovanje, je odgovorila: “Z veseljem, v teh dneh imam toliko klicev, da bi lahko odprla “delavnico” za samoizolacijo”.

Jure Sešek

svetovanjeodnosipogovor

Moja zgodba

VEČ ...|15. 3. 2020
Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

spominJože MožinaSlovenski razkol

Moja zgodba

Jože Možina - Slovenski razkol
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!
VEČ ...|15. 3. 2020
Jože Možina - Slovenski razkol
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Jože Bartolj

spominJože MožinaSlovenski razkol

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2020
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?

Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?

Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

infošolakoronavirus

Informativni prispevki

Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.
VEČ ...|10. 3. 2020
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Alen Salihović

infošolakoronavirus

Moja zgodba

VEČ ...|8. 3. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del

V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del

V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.

spominMartin BreceljErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del
V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.
VEČ ...|8. 3. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del
V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljErnest Jazbec

Radijska Kateheza

VEČ ...|29. 2. 2020
Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

duhovnostvzgojaodnosi

Radijska Kateheza

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj
O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.
VEČ ...|29. 2. 2020
Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj
O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Silvestra Sadarnadškof Marjan Turnšek

duhovnostvzgojaodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 2. 2020
Analiza tal je osnova dobrega gospodarjenja

Mateja Strgulec je spregovorila o razlogih, ki privedejo do težav s prenamnožitvijo nekaterih slabih trav in plevelov na travnikih.

Analiza tal je osnova dobrega gospodarjenja

Mateja Strgulec je spregovorila o razlogih, ki privedejo do težav s prenamnožitvijo nekaterih slabih trav in plevelov na travnikih.

izobraževanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Analiza tal je osnova dobrega gospodarjenja
Mateja Strgulec je spregovorila o razlogih, ki privedejo do težav s prenamnožitvijo nekaterih slabih trav in plevelov na travnikih.
VEČ ...|25. 2. 2020
Analiza tal je osnova dobrega gospodarjenja
Mateja Strgulec je spregovorila o razlogih, ki privedejo do težav s prenamnožitvijo nekaterih slabih trav in plevelov na travnikih.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2020
Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu

»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.

Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu

»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu
»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.
VEČ ...|19. 2. 2020
Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu
»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.

Tone Gorjup

politikainfopogovor

Duhovna misel

VEČ ...|19. 2. 2020
Spregledal. Ozdravel.

Nato mu je ponovno položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. In poslal ga je domov in rekel: V vas pa nikar ne hôdi! (Mr 8, 25 – 26)

Spregledal. Ozdravel.

Nato mu je ponovno položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. In poslal ga je domov in rekel: V vas pa nikar ne hôdi! (Mr 8, 25 – 26)

duhovnost

Duhovna misel

Spregledal. Ozdravel.
Nato mu je ponovno položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. In poslal ga je domov in rekel: V vas pa nikar ne hôdi! (Mr 8, 25 – 26)
VEČ ...|19. 2. 2020
Spregledal. Ozdravel.
Nato mu je ponovno položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl. In poslal ga je domov in rekel: V vas pa nikar ne hôdi! (Mr 8, 25 – 26)

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 2. 2020
Ustavna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o zlorabah v sodnem sistemu

Gostili smo vrhovna sodnika, sicer zakonca Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o zlorabah v sodnem sistemu.

Ustavna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o zlorabah v sodnem sistemu

Gostili smo vrhovna sodnika, sicer zakonca Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o zlorabah v sodnem sistemu.

komentardružbapolitikasodni sistem

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o zlorabah v sodnem sistemu
Gostili smo vrhovna sodnika, sicer zakonca Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o zlorabah v sodnem sistemu.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ustavna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o zlorabah v sodnem sistemu
Gostili smo vrhovna sodnika, sicer zakonca Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o zlorabah v sodnem sistemu.

Alen Salihović

komentardružbapolitikasodni sistem

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostzdravstvo

Sol in luč

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.
VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostzdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politikadružbakomentar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)

Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Narte Velikonja (1891 - 1945)

Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

spominNarte Velikonja

Slovenski mučenci 20. stoletja

Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.
VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Jože Bartolj

spominNarte Velikonja

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|27. 1. 2020
Bakala

To je drugo ime za polenovko, kar je suha riba s severa Evrope. Poslušalka je povedala, da jo je treba namakati tri do štiri dni, vsak dan vodo zamenjamo. Nato jo damo za pol ure do 45 minut kuhati v mrzlo vodo, dodamo lovorjev list in malo soli. Ohladimo in očistimo kosti. Nato se jo poduši ali pa speče v pečici.

Bakala

To je drugo ime za polenovko, kar je suha riba s severa Evrope. Poslušalka je povedala, da jo je treba namakati tri do štiri dni, vsak dan vodo zamenjamo. Nato jo damo za pol ure do 45 minut kuhati v mrzlo vodo, dodamo lovorjev list in malo soli. Ohladimo in očistimo kosti. Nato se jo poduši ali pa speče v pečici.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Bakala
To je drugo ime za polenovko, kar je suha riba s severa Evrope. Poslušalka je povedala, da jo je treba namakati tri do štiri dni, vsak dan vodo zamenjamo. Nato jo damo za pol ure do 45 minut kuhati v mrzlo vodo, dodamo lovorjev list in malo soli. Ohladimo in očistimo kosti. Nato se jo poduši ali pa speče v pečici.
VEČ ...|27. 1. 2020
Bakala
To je drugo ime za polenovko, kar je suha riba s severa Evrope. Poslušalka je povedala, da jo je treba namakati tri do štiri dni, vsak dan vodo zamenjamo. Nato jo damo za pol ure do 45 minut kuhati v mrzlo vodo, dodamo lovorjev list in malo soli. Ohladimo in očistimo kosti. Nato se jo poduši ali pa speče v pečici.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ritem srca

VEČ ...|15. 1. 2020
Mesto na gori

V studiu smo gostili Nejca Kurbusa, nekoč člana zasedbe Stična benda, zdaj pa kitarista in pevca v še povsem sveži zasedbi Mesto na gori. V drugem delu oddaje smo se zazrli med tuje novosti.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Oče naš, Stična bend - Več tisoč razlogov, TobyMac - 21 Years, Kalley - Alabaster Heart, Cory Asbury feat. Tori Kelly - Reckless Love, Tauren Wells, Jenn Johnson - Famous For (I Believe).

Mesto na gori

V studiu smo gostili Nejca Kurbusa, nekoč člana zasedbe Stična benda, zdaj pa kitarista in pevca v še povsem sveži zasedbi Mesto na gori. V drugem delu oddaje smo se zazrli med tuje novosti.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Oče naš, Stična bend - Več tisoč razlogov, TobyMac - 21 Years, Kalley - Alabaster Heart, Cory Asbury feat. Tori Kelly - Reckless Love, Tauren Wells, Jenn Johnson - Famous For (I Believe).

glasbaduhovnostsodobna krščanska glasbaskg večeri

Ritem srca

Mesto na gori
V studiu smo gostili Nejca Kurbusa, nekoč člana zasedbe Stična benda, zdaj pa kitarista in pevca v še povsem sveži zasedbi Mesto na gori. V drugem delu oddaje smo se zazrli med tuje novosti.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Oče naš, Stična bend - Več tisoč razlogov, TobyMac - 21 Years, Kalley - Alabaster Heart, Cory Asbury feat. Tori Kelly - Reckless Love, Tauren Wells, Jenn Johnson - Famous For (I Believe).
VEČ ...|15. 1. 2020
Mesto na gori
V studiu smo gostili Nejca Kurbusa, nekoč člana zasedbe Stična benda, zdaj pa kitarista in pevca v še povsem sveži zasedbi Mesto na gori. V drugem delu oddaje smo se zazrli med tuje novosti.

V oddaji smo slišali: Stična bend - Oče naš, Stična bend - Več tisoč razlogov, TobyMac - 21 Years, Kalley - Alabaster Heart, Cory Asbury feat. Tori Kelly - Reckless Love, Tauren Wells, Jenn Johnson - Famous For (I Believe).

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbaduhovnostsodobna krščanska glasbaskg večeri

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

zlorabecerkevinfo

Informativni prispevki

Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi
Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.
VEČ ...|15. 1. 2020
Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi
Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Marjana Debevec

zlorabecerkevinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 1. 2020
Pomen čez zimo ozelenjenih njiv

Mateja Strgulec, svetovalka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je v današnjem prispevku pojasnila razloge, zakaj ni dobro, če so njivska tla pozimi gola.

Pomen čez zimo ozelenjenih njiv

Mateja Strgulec, svetovalka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je v današnjem prispevku pojasnila razloge, zakaj ni dobro, če so njivska tla pozimi gola.

kmetijstvopogovorsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen čez zimo ozelenjenih njiv
Mateja Strgulec, svetovalka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je v današnjem prispevku pojasnila razloge, zakaj ni dobro, če so njivska tla pozimi gola.
VEČ ...|7. 1. 2020
Pomen čez zimo ozelenjenih njiv
Mateja Strgulec, svetovalka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, je v današnjem prispevku pojasnila razloge, zakaj ni dobro, če so njivska tla pozimi gola.

Robert Božič

kmetijstvopogovorsvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.
VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.
VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden

komentarpolitika

A štekaš?

VEČ ...|11. 12. 2019
Decembrske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Coldplay – Champion of the world; Alja Krušič – V resničnosti; Elise Trouw – How to get what you want; Anja Kotar – House party; Maggie Rogers – Love you for a long time; Harry Styles – Adore you; Gaja Prestor – Le tebe rabim; The Shires – New year; Žan Serčič – Zlomljena;

Decembrske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Coldplay – Champion of the world; Alja Krušič – V resničnosti; Elise Trouw – How to get what you want; Anja Kotar – House party; Maggie Rogers – Love you for a long time; Harry Styles – Adore you; Gaja Prestor – Le tebe rabim; The Shires – New year; Žan Serčič – Zlomljena;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Decembrske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Coldplay – Champion of the world; Alja Krušič – V resničnosti; Elise Trouw – How to get what you want; Anja Kotar – House party; Maggie Rogers – Love you for a long time; Harry Styles – Adore you; Gaja Prestor – Le tebe rabim; The Shires – New year; Žan Serčič – Zlomljena;
VEČ ...|11. 12. 2019
Decembrske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Coldplay – Champion of the world; Alja Krušič – V resničnosti; Elise Trouw – How to get what you want; Anja Kotar – House party; Maggie Rogers – Love you for a long time; Harry Styles – Adore you; Gaja Prestor – Le tebe rabim; The Shires – New year; Žan Serčič – Zlomljena;

Jure Sešek/ Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.
VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Alen Salihović

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Ritem srca

VEČ ...|20. 11. 2019
Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade

Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019hip-hoprap

Ritem srca

Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade
Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.
VEČ ...|20. 11. 2019
Večer s skupino Svetnik in Dove nagrade
Povabili smo na slavilni koncert skupine Svetnik, ki bo to soboto, 23. 11., v prosvetnem domu v Horjulu. Večji del oddaje pa smo tudi tokrat posvetili Dove nagradam. Ustavili smo se pri žanru, ki je v našem etru prisoten bolj poredko, ko pa je pa je tam z razlogom - hip-hopu.

V oddaji smo slišali: Svetnik - Zavetje, Lecrae x Zaytoven - Get Back Right, GAWVI - Fight For Me, Aaron Cole - One More Day, Koryn Hawthorne - Unstoppable, skupnost Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019hip-hoprap

Srečanja

VEČ ...|19. 11. 2019
Program od bolečine k milosti

V oddaji Srečanja smo gostili p. Tomaža Mikuša in terapevtko Natašo Ropret, ki sta v Slovenijo pripeljala program Od bolečine k milosti. Gre za petdnevne duhovne vaje, ki ljudem z izkušnjo raznih zlorab, pomagajo najti pot v svobodno življenje.

Program od bolečine k milosti

V oddaji Srečanja smo gostili p. Tomaža Mikuša in terapevtko Natašo Ropret, ki sta v Slovenijo pripeljala program Od bolečine k milosti. Gre za petdnevne duhovne vaje, ki ljudem z izkušnjo raznih zlorab, pomagajo najti pot v svobodno življenje.

duhovnostodnosi

Srečanja

Program od bolečine k milosti
V oddaji Srečanja smo gostili p. Tomaža Mikuša in terapevtko Natašo Ropret, ki sta v Slovenijo pripeljala program Od bolečine k milosti. Gre za petdnevne duhovne vaje, ki ljudem z izkušnjo raznih zlorab, pomagajo najti pot v svobodno življenje.
VEČ ...|19. 11. 2019
Program od bolečine k milosti
V oddaji Srečanja smo gostili p. Tomaža Mikuša in terapevtko Natašo Ropret, ki sta v Slovenijo pripeljala program Od bolečine k milosti. Gre za petdnevne duhovne vaje, ki ljudem z izkušnjo raznih zlorab, pomagajo najti pot v svobodno življenje.

Marjana Debevec

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Informativni prispevki

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.
VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Alen Salihović

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

duhovnostcerkevdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.
VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevdružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?

Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?

Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?
Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.
VEČ ...|13. 11. 2019
Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?
Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.
VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.
VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

družbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.
VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek

družbapolitikaodnosi

Srečanja

VEČ ...|15. 10. 2019
Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi

Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.

Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi

Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.

kulturadružbaevtanazijavzgojapogovor

Srečanja

Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi
Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi
Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.

Marta Jerebič

kulturadružbaevtanazijavzgojapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

družbakomentarkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.
VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Tanja Dominko

družbakomentarkulturapolitika

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Pogovor o

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.
VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika

Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika

Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

kultura

Kulturni utrinki

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.
VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kultura

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2019
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem

Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.

O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem

Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.

družbapogovorKlopčič

Informativni prispevki

O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
VEČ ...|4. 10. 2019
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.

Marta Jerebič

družbapogovorKlopčič

Naš pogled

VEČ ...|24. 9. 2019
Kaj če udari kriza?

Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

Kaj če udari kriza?

Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

komentarpolitikadružbainfo

Naš pogled

Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.
VEČ ...|24. 9. 2019
Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

Andrej Šinko

komentarpolitikadružbainfo

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

kmetijstvopolitikanarava

Pogovor o

Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.
VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.

Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

odnosievtanazija

Informativni prispevki

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosievtanazija

Via positiva

VEČ ...|5. 9. 2019
SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge

Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.

SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge

Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.

pogovorodnosiglasbasmrtživljenje

Via positiva

SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge
Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.
VEČ ...|5. 9. 2019
SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge
Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.

Marjan Bunič

pogovorodnosiglasbasmrtživljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Duhovna misel

VEČ ...|30. 5. 2020
Hôdi za menoj!

Ko ga je torej Peter zagledal, je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa ta? Jezus mu je rekel: Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hodi za menoj!(Jn 21, 21-22)

Hôdi za menoj!

Ko ga je torej Peter zagledal, je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa ta? Jezus mu je rekel: Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hodi za menoj!(Jn 21, 21-22)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 5. 2020
Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Nataša Ličen

Zgodbe za otrokemladišmarniceotroci

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 5. 2020
Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Slovenija

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Andrej Šinko

družba

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|30. 5. 2020
Hôdi za menoj!

Ko ga je torej Peter zagledal, je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa ta? Jezus mu je rekel: Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hodi za menoj!(Jn 21, 21-22)

Hôdi za menoj!

Ko ga je torej Peter zagledal, je rekel Jezusu: Gospod, kaj pa ta? Jezus mu je rekel: Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hodi za menoj!(Jn 21, 21-22)

Gregor Čušin

duhovnost