Via positiva

VEČ ...|16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

pogovordružbaodnosi

Via positiva

Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

VEČ ...|16. 10. 2025
Danica Ozvaldič: Oče me je učil, da je sprejemanje prava umetnost

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza

Nataša Ličen

pogovordružbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 10. 2025
80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

kulturaliteraturaInštitut za slovenski jezik Frana RamovšaKozma Ahačič

Kulturni utrinki

80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

VEČ ...|16. 10. 2025
80 let Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v teh dneh obeležuje 80 let delovanja. Tej pomembni obletnici smo posvetili tokratno oddajo o kulturi.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaInštitut za slovenski jezik Frana RamovšaKozma Ahačič

Via positiva

VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

družbaodnosikultura

Via positiva

Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

VEČ ...|9. 10. 2025
Lea Cok: Naučila sem se lepo delati s seboj. Duša ni zahtevna, ego je.

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Nataša Ličen

družbaodnosikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 10. 2025
Monografija in razstava o Marjanu Grumu

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

Monografija in razstava o Marjanu Grumu

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Monografija in razstava o Marjanu Grumu

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

VEČ ...|5. 10. 2025
Monografija in razstava o Marjanu Grumu

V Galeriji Družina v Ljubljani so ta ponedeljek predstavili monografijo in odprli razstavo o Marjanu Grumu, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Buenos Airesu. V oddaji ste slišali, kaj so ob tem povedali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor umetnostnokritične študije Milček Komel, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

kulturalikovna umetnostKatarina SilanJože BartoljAnina galerijaRogaška Slatina

Kulturni utrinki

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostKatarina SilanJože BartoljAnina galerijaRogaška Slatina

Srečanja

VEČ ...|16. 9. 2025
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

VEČ ...|16. 9. 2025
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Meta Potočnik

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 9. 2025
Razstava Cisterscapes (poti cistercijanov) v Stični

V Muzeju  krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila  direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

Razstava Cisterscapes (poti cistercijanov) v Stični

V Muzeju  krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila  direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

kulturaNataša Polajnar FrelihMuzej krščanstva StičnaCisterscapeskulturna krajina cistercijanov

Kulturni utrinki

Razstava Cisterscapes (poti cistercijanov) v Stični

V Muzeju  krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila  direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

VEČ ...|16. 9. 2025
Razstava Cisterscapes (poti cistercijanov) v Stični

V Muzeju  krščanstva na Slovenskem v Sični bodo v četrtek, 18. september, ob 18. uri odprli razstavo CISTERSCAPES, kulturna krajina cistercijanov, ki sta jo skupaj pripravila Muzej krščanstva na Slovenskem in Galerija Božidar Jakac - Muzej moderne in sodobne umetnosti. Razstavo nam je predstavila  direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični mag. Nataša Polajnar Frelih.

Jože Bartolj

kulturaNataša Polajnar FrelihMuzej krščanstva StičnaCisterscapeskulturna krajina cistercijanov

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 9. 2025
Zaključek Vilenice in bienala lutkovnih ustvarjalcev

V soboto se je v kraški jami Vilenica zaključil letošnji istoimenski literarni festival. Ob zaključku je nagrado Vilenica prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov. Prav tako pa se je zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Ob tem so podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti. 

Zaključek Vilenice in bienala lutkovnih ustvarjalcev

V soboto se je v kraški jami Vilenica zaključil letošnji istoimenski literarni festival. Ob zaključku je nagrado Vilenica prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov. Prav tako pa se je zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Ob tem so podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti. 

kulturaliteraturalutkovno gledališčeVilenicaGeorgi GospodinovAnže Virantbienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Kulturni utrinki

Zaključek Vilenice in bienala lutkovnih ustvarjalcev

V soboto se je v kraški jami Vilenica zaključil letošnji istoimenski literarni festival. Ob zaključku je nagrado Vilenica prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov. Prav tako pa se je zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Ob tem so podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti. 

VEČ ...|15. 9. 2025
Zaključek Vilenice in bienala lutkovnih ustvarjalcev

V soboto se je v kraški jami Vilenica zaključil letošnji istoimenski literarni festival. Ob zaključku je nagrado Vilenica prejel bolgarski literat Georgi Gospodinov. Prav tako pa se je zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Ob tem so podelili tudi stanovske nagrade na področju lutkovne umetnosti. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturalutkovno gledališčeVilenicaGeorgi GospodinovAnže Virantbienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 10. 2025
Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Teharje 2025

V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.

Jože Bartolj

spominpolitikaTeharje 2025Helena JaklischMaksimiljan MatjažMiha HermanKatarina Jaklisch Jakše

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2025
Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor