Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Duhovna misel

VEČ ...|30. 8. 2025
Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|30. 8. 2025
Zavetni šotor

Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 8. 2025
Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

VEČ ...|21. 8. 2025
Katja Levstik, Novi fosili, Bobby Solo, Paul McCartney

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …  V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste slišali Cliffa Richarda in Ireno Kohont. 

0:00:58 KATJA LEVSTIK - ORION                          

0:05:14 BOBBY SOLO - Domenica DAgosto                  

0:07:21 ENGELBERT HUMPERDINCK - SPANISH EYES            

0:13:27 PEPEL IN KRI - CHANSON D AMOUR                  

0:16:08 Novi Fosili - Plovi mala barka                  

0:19:45 Love Affair - Everlasting Love                  

0:22:52 BAZAR - POIŠČI ME                              

0:27:23 Rose Laurens - Africa                          

0:30:56 CHRIS REA - JOSEPHINE                          

0:36:08 ELDA VILER - VČASIH                            

0:39:53 UDO JURGENS - MERCIE CHERIE                    

0:42:36 VIC DAMONE - RED ROSES FOR A BLUE LADY          

0:45:58 LADO LESKOVAR - BIL SEM MLAJŠI KAKOR TI        

0:48:53 TOZZI & RAFF - GENTE DI MARE                    

0:52:45 PAUL McCARTNEY - NO MORE LONELY NIGHTS          

0:57:16 OTO PESTNER - MARY ANN                          

1:01:04 Ivo Robić - Ta tvoja ruka mala                  

1:05:07 Cliff Richard - Travelling Light                

1:08:23 IRENA KOHONT - NOČNI IZLET Travelin Light )    

1:10:43 ELLA FITZGERALD AND LOUIS ARMSTRONG - SUMMERTIME

1:15:34 TEREZA KESOVIJA - I NI ME STRAH                

1:19:38 NECA FALK - NIMAM VEČ TOLIKO ROK                

1:24:32 MELAINE  - MR.TAMBOURINE MAN                    

1:28:25 MAJDA SEPE - MODRI VALOVI                      

 

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 8. 2025
Marijina svetišča, god sv. Klare v Nazarjah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila med drugim odmev petkovega praznika. Približal nam ga je dober poznavalec Marijinih svetišč, duhovnik Franci Petrič, ki pravi, da so to energetska točka slovenskega krščanstva. V drugem prispevku o praznovanju godu sv. Klare pa smo med drugim slišali tudi čestitke opatinji v samostanu v Nazarjah s. Katarini, ki je pred 50 leti izrekla večne zaobljube pri sestrah klarisah v Zagrebu.

Marijina svetišča, god sv. Klare v Nazarjah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila med drugim odmev petkovega praznika. Približal nam ga je dober poznavalec Marijinih svetišč, duhovnik Franci Petrič, ki pravi, da so to energetska točka slovenskega krščanstva. V drugem prispevku o praznovanju godu sv. Klare pa smo med drugim slišali tudi čestitke opatinji v samostanu v Nazarjah s. Katarini, ki je pred 50 leti izrekla večne zaobljube pri sestrah klarisah v Zagrebu.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Marijina svetišča, god sv. Klare v Nazarjah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila med drugim odmev petkovega praznika. Približal nam ga je dober poznavalec Marijinih svetišč, duhovnik Franci Petrič, ki pravi, da so to energetska točka slovenskega krščanstva. V drugem prispevku o praznovanju godu sv. Klare pa smo med drugim slišali tudi čestitke opatinji v samostanu v Nazarjah s. Katarini, ki je pred 50 leti izrekla večne zaobljube pri sestrah klarisah v Zagrebu.

VEČ ...|17. 8. 2025
Marijina svetišča, god sv. Klare v Nazarjah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila med drugim odmev petkovega praznika. Približal nam ga je dober poznavalec Marijinih svetišč, duhovnik Franci Petrič, ki pravi, da so to energetska točka slovenskega krščanstva. V drugem prispevku o praznovanju godu sv. Klare pa smo med drugim slišali tudi čestitke opatinji v samostanu v Nazarjah s. Katarini, ki je pred 50 leti izrekla večne zaobljube pri sestrah klarisah v Zagrebu.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Moja zgodba

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

spominpolitikaAlbina Žonta Malavašič LobodaHelena in Pavla ArnežJustine Lukančič FajfarNeža StrajnarMari Kosem CelestinaMarija Tomažič LavrišaJožejka Debeljak Žakelj

Moja zgodba

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlbina Žonta Malavašič LobodaHelena in Pavla ArnežJustine Lukančič FajfarNeža StrajnarMari Kosem CelestinaMarija Tomažič LavrišaJožejka Debeljak Žakelj

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

JRSMatjaž Merljak

politikainfobegunci

Duhovna misel

VEČ ...|26. 7. 2025
Prihodnost otrok

Ko bodo otroci odrasli v osebnosti, jih bo spodbujalo upanje ali pa jih bosta omejevala strah ali izgubljenosti. Kaj bo prevladalo, je odvisno ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prihodnost otrok

Ko bodo otroci odrasli v osebnosti, jih bo spodbujalo upanje ali pa jih bosta omejevala strah ali izgubljenosti. Kaj bo prevladalo, je odvisno ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Prihodnost otrok

Ko bodo otroci odrasli v osebnosti, jih bo spodbujalo upanje ali pa jih bosta omejevala strah ali izgubljenosti. Kaj bo prevladalo, je odvisno ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|26. 7. 2025
Prihodnost otrok

Ko bodo otroci odrasli v osebnosti, jih bo spodbujalo upanje ali pa jih bosta omejevala strah ali izgubljenosti. Kaj bo prevladalo, je odvisno ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 6. 2025
Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

izražanje čustevnotranja ranadihalna vaja

Radijska kateheza

Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

VEČ ...|7. 6. 2025
Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

s. Meta Potočnik

izražanje čustevnotranja ranadihalna vaja

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Svetovalnica

VEČ ...|16. 9. 2025
Teden mobilnosti in varnost na naših cestah

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah  in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naš gost je bil dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

Teden mobilnosti in varnost na naših cestah

Teden mobilnosti 2025 mineva v času vse večjih zastojev in gneče na cestah  in postavlja pred nas številna vprašanja. Tokrat smo se osredotočili na varnost v prometu, na ranljive skupine in na to, kaj lahko vsak stori za večjo prometno kulturo na cestah. Naš gost je bil dr. Saša Kuhar z Agencije za varnost prometa.

Blaž Lesnik

prometvarnost v prometumobilnosttrajnostna mobilnostsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 9. 2025
Gary Bukovnik z Večno pomladjo v Ljubljani

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Gary Bukovnik z Večno pomladjo v Ljubljani

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|13. 9. 2025
Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Nataša Ličen

vzgojapogovorizobraževanjeodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Poljanski rokopis, prva oddaja

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke. 

Mateja Subotičanec

pogovorspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 9. 2025
Gary Bukovnik z Večno pomladjo v Ljubljani

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Gary Bukovnik z Večno pomladjo v Ljubljani

V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost