Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 10. 2025
ASEF bo slovenskim študentom omogočil raziskovanje v tujini

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

ASEF bo slovenskim študentom omogočil raziskovanje v tujini

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

ASEF bo slovenskim študentom omogočil raziskovanje v tujini

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

VEČ ...|24. 10. 2025
ASEF bo slovenskim študentom omogočil raziskovanje v tujini

Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF je objavila razpis za prijavo na štipendijski program raziskovanje v tujini. Namenjen je slovenskim študentkam in študentom, ki želijo okrepiti raziskovalno in študijsko izmenjavo z mednarodnimi partnerji. Program je zasnovan kot dvoletna priložnost za nadarjene študente, da se povežejo z globalno slovensko akademsko mrežo. Izbrani štipendisti bodo imeli možnost opraviti 10-tedenski raziskovalni obisk na eni izmed vrhunskih svetovnih univerz ali raziskovalnih ustanov, kot so Stanford, Harvard in Princeton. Delali bodo pod mentorstvom uglednih slovenskih profesorjev, ki delujejo v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, nekaterih evropskih državah in Avstraliji. Prijave so odprte do 2. novembra 2025.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Življenje išče pot

VEČ ...|5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

greh korupcijeprijavejavna naročila

Življenje išče pot

Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

VEČ ...|5. 2. 2025
Greh korupcije slabi kakovost javnih storitev, zato je pogumno v prijavo, pravi Policija

Korupcija je zelo slabo dejanje, ki preprosto pomeni, da vsak evro, ki izgine iz javne blagajne v zasebne žepe, pomeni evro manj za javne storitve, ki jih vsi plačujemo in uporabljamo. Šolstvo, zdravstvo, ceste, če omenim le najbolj znane. In prav javna naročila so področje, kjer je korupcije zelo veliko. Zato je prav, da o tem govorimo in se poučimo, da bo naše skupno življenje bolj kakovostno. O tej temi spregovoril vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej. 

s. Meta Potočnik

greh korupcijeprijavejavna naročila

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 1. 2025
Izteka se rok za prijavo na uradov nagradni natečaj

Le še do prihodnjega petka, 7. februarja 2025, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejema prijave na 23. nagradni natečaj za univerzitetne naloge. Nanj se lahko prijavite, če se v lanskem letu na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu uspešno zagovarjali svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo, ki obravnava zamejsko ali izseljensko tematiko. Minister Matej Arčon je ob podeliti nagrad lanskega natečaja dejal, da je njegov pomen spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena

Izteka se rok za prijavo na uradov nagradni natečaj

Le še do prihodnjega petka, 7. februarja 2025, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejema prijave na 23. nagradni natečaj za univerzitetne naloge. Nanj se lahko prijavite, če se v lanskem letu na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu uspešno zagovarjali svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo, ki obravnava zamejsko ali izseljensko tematiko. Minister Matej Arčon je ob podeliti nagrad lanskega natečaja dejal, da je njegov pomen spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena

družbarojakiraziskovalcinatečaj

Slovencem po svetu in domovini

Izteka se rok za prijavo na uradov nagradni natečaj

Le še do prihodnjega petka, 7. februarja 2025, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejema prijave na 23. nagradni natečaj za univerzitetne naloge. Nanj se lahko prijavite, če se v lanskem letu na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu uspešno zagovarjali svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo, ki obravnava zamejsko ali izseljensko tematiko. Minister Matej Arčon je ob podeliti nagrad lanskega natečaja dejal, da je njegov pomen spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena

VEČ ...|28. 1. 2025
Izteka se rok za prijavo na uradov nagradni natečaj

Le še do prihodnjega petka, 7. februarja 2025, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejema prijave na 23. nagradni natečaj za univerzitetne naloge. Nanj se lahko prijavite, če se v lanskem letu na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu uspešno zagovarjali svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo, ki obravnava zamejsko ali izseljensko tematiko. Minister Matej Arčon je ob podeliti nagrad lanskega natečaja dejal, da je njegov pomen spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena

Matjaž Merljak

družbarojakiraziskovalcinatečaj

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 12. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 12.

  • Papež pri splošni avdienci začel nov cikel katehez »Jezus Kristus, naše upanje«
  • Katoliška mladina zbira prijave za jubilej najstnikov in jubilej mladih.
  • Nova osvetlitev kipov na Trgu sv. Petra, po Rimu 14 novih hišic za vodo.
  • Svete maše za domovino.

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 12.

  • Papež pri splošni avdienci začel nov cikel katehez »Jezus Kristus, naše upanje«
  • Katoliška mladina zbira prijave za jubilej najstnikov in jubilej mladih.
  • Nova osvetlitev kipov na Trgu sv. Petra, po Rimu 14 novih hišic za vodo.
  • Svete maše za domovino.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 12.
  • Papež pri splošni avdienci začel nov cikel katehez »Jezus Kristus, naše upanje«
  • Katoliška mladina zbira prijave za jubilej najstnikov in jubilej mladih.
  • Nova osvetlitev kipov na Trgu sv. Petra, po Rimu 14 novih hišic za vodo.
  • Svete maše za domovino.
VEČ ...|18. 12. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 12.
  • Papež pri splošni avdienci začel nov cikel katehez »Jezus Kristus, naše upanje«
  • Katoliška mladina zbira prijave za jubilej najstnikov in jubilej mladih.
  • Nova osvetlitev kipov na Trgu sv. Petra, po Rimu 14 novih hišic za vodo.
  • Svete maše za domovino.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 11.

  • Papež v novi knjigi pozval k preiskavi domnevnega genocida v Gazi.
  • Sveti oče na vrhu G20: Tisti, ki povzročajo lakoto in smrt z oderuštvom in pohlepom, zagrešijo umor.
  • Program Pota odpira prijave za letošnje leto.
  • Mlada karitas poziva k sodelovanju v akciji Pismo za lepši dan.

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 11.

  • Papež v novi knjigi pozval k preiskavi domnevnega genocida v Gazi.
  • Sveti oče na vrhu G20: Tisti, ki povzročajo lakoto in smrt z oderuštvom in pohlepom, zagrešijo umor.
  • Program Pota odpira prijave za letošnje leto.
  • Mlada karitas poziva k sodelovanju v akciji Pismo za lepši dan.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 11.
  • Papež v novi knjigi pozval k preiskavi domnevnega genocida v Gazi.
  • Sveti oče na vrhu G20: Tisti, ki povzročajo lakoto in smrt z oderuštvom in pohlepom, zagrešijo umor.
  • Program Pota odpira prijave za letošnje leto.
  • Mlada karitas poziva k sodelovanju v akciji Pismo za lepši dan.
VEČ ...|19. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 11.
  • Papež v novi knjigi pozval k preiskavi domnevnega genocida v Gazi.
  • Sveti oče na vrhu G20: Tisti, ki povzročajo lakoto in smrt z oderuštvom in pohlepom, zagrešijo umor.
  • Program Pota odpira prijave za letošnje leto.
  • Mlada karitas poziva k sodelovanju v akciji Pismo za lepši dan.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Karitas

VEČ ...|3. 11. 2024
Pismo za lepši dan

V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.

Pismo za lepši dan

V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Pismo za lepši dan

V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.

VEČ ...|3. 11. 2024
Pismo za lepši dan

V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.

Maja Morela

vzgojaduhovnostinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 4. 2024
Utrip dneva dne 23. 4.

  • Največ snega čez noč zapadlo v višje ležečih predelih, nova snežna pošiljka bi lahko sledila ponoči.
  • Nov preobrat v Gibanju Svoboda – ne Grošelj, ne Merlo ampak Irena Joveva bo nosilka liste. Bogoviča zadeve presenečajo, Ljudmila Novak pa je proti izvedbi referendumov na dan volitev.
  • Po mnenju ministra Mesca se socialni dialog obuja, delodajalci bolj zadržani.
  • Lahovnik o podaljšanju čakalnih dob: Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti.
  • Zveza organizacij pacientov Slovenije opozarja na nedopustne napake v zdravstvu. Med drugim predlaga možnost anonimne prijave.
  • Von der Leyen: Za krepitev konkurenčnosti EU pomembno dokončanje unije kapitalskih trgov
  • Vreme: Danes bo oblačno z občasnimi padavinami in burjo na Primorskem.
  • Nacionalni preiskovali urad s hišnimi preiskavami na Darsu, tudi pri nekdanjem predsedniku uprave Valentinu Hajdinjaku.
  • Praznik svetega Jurija, zavetnika Ljubljane močno povezan s praznovanjem pomladi.
  • Kolesarski as Pogačar po zmagi v Liegeu ostaja na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze.

Utrip dneva dne 23. 4.

  • Največ snega čez noč zapadlo v višje ležečih predelih, nova snežna pošiljka bi lahko sledila ponoči.
  • Nov preobrat v Gibanju Svoboda – ne Grošelj, ne Merlo ampak Irena Joveva bo nosilka liste. Bogoviča zadeve presenečajo, Ljudmila Novak pa je proti izvedbi referendumov na dan volitev.
  • Po mnenju ministra Mesca se socialni dialog obuja, delodajalci bolj zadržani.
  • Lahovnik o podaljšanju čakalnih dob: Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti.
  • Zveza organizacij pacientov Slovenije opozarja na nedopustne napake v zdravstvu. Med drugim predlaga možnost anonimne prijave.
  • Von der Leyen: Za krepitev konkurenčnosti EU pomembno dokončanje unije kapitalskih trgov
  • Vreme: Danes bo oblačno z občasnimi padavinami in burjo na Primorskem.
  • Nacionalni preiskovali urad s hišnimi preiskavami na Darsu, tudi pri nekdanjem predsedniku uprave Valentinu Hajdinjaku.
  • Praznik svetega Jurija, zavetnika Ljubljane močno povezan s praznovanjem pomladi.
  • Kolesarski as Pogačar po zmagi v Liegeu ostaja na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 4.
  • Največ snega čez noč zapadlo v višje ležečih predelih, nova snežna pošiljka bi lahko sledila ponoči.
  • Nov preobrat v Gibanju Svoboda – ne Grošelj, ne Merlo ampak Irena Joveva bo nosilka liste. Bogoviča zadeve presenečajo, Ljudmila Novak pa je proti izvedbi referendumov na dan volitev.
  • Po mnenju ministra Mesca se socialni dialog obuja, delodajalci bolj zadržani.
  • Lahovnik o podaljšanju čakalnih dob: Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti.
  • Zveza organizacij pacientov Slovenije opozarja na nedopustne napake v zdravstvu. Med drugim predlaga možnost anonimne prijave.
  • Von der Leyen: Za krepitev konkurenčnosti EU pomembno dokončanje unije kapitalskih trgov
  • Vreme: Danes bo oblačno z občasnimi padavinami in burjo na Primorskem.
  • Nacionalni preiskovali urad s hišnimi preiskavami na Darsu, tudi pri nekdanjem predsedniku uprave Valentinu Hajdinjaku.
  • Praznik svetega Jurija, zavetnika Ljubljane močno povezan s praznovanjem pomladi.
  • Kolesarski as Pogačar po zmagi v Liegeu ostaja na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze.
VEČ ...|23. 4. 2024
Utrip dneva dne 23. 4.
  • Največ snega čez noč zapadlo v višje ležečih predelih, nova snežna pošiljka bi lahko sledila ponoči.
  • Nov preobrat v Gibanju Svoboda – ne Grošelj, ne Merlo ampak Irena Joveva bo nosilka liste. Bogoviča zadeve presenečajo, Ljudmila Novak pa je proti izvedbi referendumov na dan volitev.
  • Po mnenju ministra Mesca se socialni dialog obuja, delodajalci bolj zadržani.
  • Lahovnik o podaljšanju čakalnih dob: Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti.
  • Zveza organizacij pacientov Slovenije opozarja na nedopustne napake v zdravstvu. Med drugim predlaga možnost anonimne prijave.
  • Von der Leyen: Za krepitev konkurenčnosti EU pomembno dokončanje unije kapitalskih trgov
  • Vreme: Danes bo oblačno z občasnimi padavinami in burjo na Primorskem.
  • Nacionalni preiskovali urad s hišnimi preiskavami na Darsu, tudi pri nekdanjem predsedniku uprave Valentinu Hajdinjaku.
  • Praznik svetega Jurija, zavetnika Ljubljane močno povezan s praznovanjem pomladi.
  • Kolesarski as Pogačar po zmagi v Liegeu ostaja na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 10. 2025
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik