Mladoskop

VEČ ...|17. 10. 2025
Lucija Čakš o svojem romanu: Najprej moram dobro spoznati knjižne junake

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor. 

Lucija Čakš o svojem romanu: Najprej moram dobro spoznati knjižne junake

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor. 

mladiodnosiživljenjepogovor

Mladoskop

Lucija Čakš o svojem romanu: Najprej moram dobro spoznati knjižne junake

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor. 

VEČ ...|17. 10. 2025
Lucija Čakš o svojem romanu: Najprej moram dobro spoznati knjižne junake

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor. 

Nataša Ličen

mladiodnosiživljenjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2025
Pisateljica Danica Ozvaldič o romanu Brez obraza

Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.

Pisateljica Danica Ozvaldič o romanu Brez obraza

Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.

kulturaliteraturaZaložba PivecDanica Ozvaldičroman Brez obraza

Kulturni utrinki

Pisateljica Danica Ozvaldič o romanu Brez obraza

Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.

VEČ ...|24. 9. 2025
Pisateljica Danica Ozvaldič o romanu Brez obraza

Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaZaložba PivecDanica Ozvaldičroman Brez obraza

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 8. 2025
Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

kulturaliteraturaglasbaZora TavčarDuo ChameleonLeon RavnikarKamil AniolDuo AdArtAna GorjancStaš Čakš.

Kulturni utrinki

Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

VEČ ...|11. 8. 2025
Kitarski festival v Iserlohnu - Umrla Zora Tavčar

Med 27. julijem in 2. avgustom je v nemškem mestu Iserlohn potekal 33. mednarodni kitarski festival. Zmagovalca letošnjega tekmovanja sta Duo Chameleon, ki ga sestavljata slovenski kitarist Leon Ravnikar in poljski kitarist Kamil Aniol, drugo mesto pa je osvojil slovenski Duo AdArt, v katerem igrata Ana Gorjanc in Staš Čakš. V večnost je odšla pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, urednica in profesorica slovenščine Zora Tavčar, življenjska sopotnica pokojnega pisatelja Alojza Rebula. Poklonili se ji bomo tudi v naši oddaji o kulturi, še posebej zato, ker bo njen pogreb (jutri) v torek, 12. avgusta.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaZora TavčarDuo ChameleonLeon RavnikarKamil AniolDuo AdArtAna GorjancStaš Čakš.

Via positiva

VEČ ...|5. 6. 2025
Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

družbapogovorpočitnice

Via positiva

Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

VEČ ...|5. 6. 2025
Sardinija

Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril. 

Nataša Ličen

družbapogovorpočitnice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2025
Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

VEČ ...|5. 5. 2025
Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 4. 2025
Umrla Neža Maurer, muzikal Veronika Deseniška ponovno na celjskem gradu

V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.

Umrla Neža Maurer, muzikal Veronika Deseniška ponovno na celjskem gradu

V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmmuzikal

Kulturni utrinki

Umrla Neža Maurer, muzikal Veronika Deseniška ponovno na celjskem gradu

V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.

VEČ ...|22. 4. 2025
Umrla Neža Maurer, muzikal Veronika Deseniška ponovno na celjskem gradu

V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmmuzikal

Naš gost

VEČ ...|8. 3. 2025
Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

spominživljenjeAlenka Puhar

Naš gost

Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka
VEČ ...|8. 3. 2025
Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

Mateja Subotičanec

spominživljenjeAlenka Puhar

Srečanja

VEČ ...|17. 12. 2024
Kako lahko mama moli z otroki?

V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy. 

Kako lahko mama moli z otroki?

V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy. 

molitevotrociveramama

Srečanja

Kako lahko mama moli z otroki?

V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy. 

VEČ ...|17. 12. 2024
Kako lahko mama moli z otroki?

V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy. 

Marjana Debevec

molitevotrociveramama

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|31. 10. 2025
Pomen zadnjega obdobja življenja

V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.

Pomen zadnjega obdobja življenja

V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.

Marjana Debevec

svetovanjeevtanazijasmrtasistirani samomor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 11. 2025
Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 11. 2025
Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancsočutjezamereegostarost

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 11. 2025
Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Jure Sešek

duhovnostmisijon