Via positiva
Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril.
Via positiva
Počitniška je bila oddaja v tednu, ko je bil del radijskih sodelavcev s številno skupino radijskih poslušalcev in prijateljev na tradicionalnih radijskih počitnicah na drugem največjem sredozemskem otoku. O Sardiniji so govorili Mateja Gomboc, pisateljica, ki otok obiskuje že vrsto let zapored, Bernarda Stenovec, umetnostna zgodovinarka in Blaž Lesnik, ki je otok v mladostniških letih prekolesaril.
Slovencem po svetu in domovini
V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami.
Slovencem po svetu in domovini
V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami.
Kulturni utrinki
V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.
Kulturni utrinki
V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.
Naš gost
Naš gost
Srečanja
V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.
Srečanja
V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.
Graditelji slovenskega doma
Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo.
Graditelji slovenskega doma
Slovenci smo dobili prvi obširnejši življenjepis sv. Frančiška Asiškega leta 1926. Napisala ga je Marija Kmet, najbolj ustvarjalna slovenska pisateljica med obema vojnama. Ob petdeseti obletnici njene smrti smo obudili spomin nanjo in njeno delo. Pisati je začela v času slovenske moderne in pogosto izbirala družbenokritične in socialne teme. Srečanje s Frančiškom je pustilo sledi tudi v njenem pisanju, zato so jo pozneje ocenjevali zelo različno, po drugi svetovni vojni pa povsem raztrgali. To je bil glavni razlog, da je odločila pero. V zadnjih desetletjih jo na novo odkrivamo.
Doživetja narave
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Doživetja narave
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Slovencem po svetu in domovini
Na »Veliko gospojnico« je v Marijini cerkvi na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem romarsko sveto mašo v slovenskem jeziku daroval dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Krištof, pel je cerkveni zbor iz bližnjih Hodiš. Na praznik je bilo veselo tudi na Farantu v Globasnici. Udeležil se ga je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V okviru tradicionalnega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ki se je začel danes, so vsako leto na sporedu tudi gostovanja pri zamejskih Slovencih, stalni partner pa je že nekaj let Pavlova hiša v Potrni, dom Slovencev z avstrijske Štajerske. V petek bo na festivalu v sklopu Velikega pesniškega branja na Vrazovem trgu med drugimi brala tudi dvojezična pesnica in pisateljica iz Železne Kaple Maja Haderlap.
Slovencem po svetu in domovini
Na »Veliko gospojnico« je v Marijini cerkvi na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem romarsko sveto mašo v slovenskem jeziku daroval dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Krištof, pel je cerkveni zbor iz bližnjih Hodiš. Na praznik je bilo veselo tudi na Farantu v Globasnici. Udeležil se ga je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V okviru tradicionalnega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ki se je začel danes, so vsako leto na sporedu tudi gostovanja pri zamejskih Slovencih, stalni partner pa je že nekaj let Pavlova hiša v Potrni, dom Slovencev z avstrijske Štajerske. V petek bo na festivalu v sklopu Velikega pesniškega branja na Vrazovem trgu med drugimi brala tudi dvojezična pesnica in pisateljica iz Železne Kaple Maja Haderlap.
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.
Svetovalnica
V času Svetovalnice smo vas tokrat vprašali, katerih tem naj se lotimo v prihodnje. Povedali ste nam, katere teme se vam zdijo najbolj potrebne, aktualne, čemu bi z veseljem prisluhnili, na kakšno vsebino bi morda tudi sami radi zastavili vprašanje.
Za življenje
Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Kmetijska oddaja
O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pogovor o
V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Marija, Valerija, Anton, Silvo, Veronika, Marija, Pavle, Nedeljko, Jerneja in Milan. Prijetno poslušanje!
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.