Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča. Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.
Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča. Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
Iz Društva Finžgarjev dom na Opčinah pri Trstu so nas obvestili, da je v večnost odšla njihova predsednica, učiteljica in mentorica, kulturna delavka, pisateljica in režiserka Lučka Peterlin Susič, ki se je rodila leta 1945 v Ljubljani, od mladih let pa je živela v Trstu. Veliko let je poučevala slovenščino, njena ljubezen pa je bilo gledališče, kateremu se je predajala z vodenjem gledaliških skupin, predvsem otroških, režiranjem in pisanjem otroških ter mladinskih dramskih besedil. Kot ravnateljica se je upokojila leta 2005, nato pa je vsa svoja prizadevanja posvetila ustvarjanju in prostovoljnemu delu z mladimi. Za svoje delo je prejela tudi več nagrad. Leta 2018 je nagrado Vstajanje za knjigo Mali gledališki vrtiljak, izšla je ob 70-letnici otroške revije Pastirček. Lani je prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pogrebna slovesnost bo v petek popoldne na Opčinah.
Iz Društva Finžgarjev dom na Opčinah pri Trstu so nas obvestili, da je v večnost odšla njihova predsednica, učiteljica in mentorica, kulturna delavka, pisateljica in režiserka Lučka Peterlin Susič, ki se je rodila leta 1945 v Ljubljani, od mladih let pa je živela v Trstu. Veliko let je poučevala slovenščino, njena ljubezen pa je bilo gledališče, kateremu se je predajala z vodenjem gledaliških skupin, predvsem otroških, režiranjem in pisanjem otroških ter mladinskih dramskih besedil. Kot ravnateljica se je upokojila leta 2005, nato pa je vsa svoja prizadevanja posvetila ustvarjanju in prostovoljnemu delu z mladimi. Za svoje delo je prejela tudi več nagrad. Leta 2018 je nagrado Vstajanje za knjigo Mali gledališki vrtiljak, izšla je ob 70-letnici otroške revije Pastirček. Lani je prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Pogrebna slovesnost bo v petek popoldne na Opčinah.
Sobotna iskrica je tokrat skušala izvedeti kako nastane knjiga, kako se rodita zgodba in pesem. Pisateljica in pesnica, pa tudi igralka Nataša Konc Lorenzutti bo odgovarjala na Juretova vprašanja. Kak vprašaj in piko pa je povedanemu dodala tudi urednica Mavrice Melita Košir.
Sobotna iskrica je tokrat skušala izvedeti kako nastane knjiga, kako se rodita zgodba in pesem. Pisateljica in pesnica, pa tudi igralka Nataša Konc Lorenzutti bo odgovarjala na Juretova vprašanja. Kak vprašaj in piko pa je povedanemu dodala tudi urednica Mavrice Melita Košir.
Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani.
Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani.
Naša gostja je prevzeta z bohinjsko materialno in duhovno dediščino. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti, bila učiteljica, kasneje bibliotekarka slavističnega in slovenističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica literarnih del in številnih razprav s področja ljudskega pripovedništva. Navdušena vstopa v pravljični in mitološki svet, ki ga je spoznavala preko prednikov in številnih informatorjev. Doživite skrivnost njenega sveta tudi vi in prisluhnite podkastu Naš gost.
Naša gostja je prevzeta z bohinjsko materialno in duhovno dediščino. Diplomirala je iz slovenščine in primerjalne književnosti, bila učiteljica, kasneje bibliotekarka slavističnega in slovenističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani. Je avtorica literarnih del in številnih razprav s področja ljudskega pripovedništva. Navdušena vstopa v pravljični in mitološki svet, ki ga je spoznavala preko prednikov in številnih informatorjev. Doživite skrivnost njenega sveta tudi vi in prisluhnite podkastu Naš gost.
V palači glavne pošte v bližini Narodnega doma v Trstu je sinoči potekala osrednja Prešernova proslava slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sta jo skupaj priredila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornica je bila Mateja Zorn, vezna nit programa pa je bila glasba in sicer pod naslovom »Simfonični zvoki«. Nastopili so kar trije slovenski zamejski zbori: Jacobus Gallus, Dekliški pevski zbor Igo Gruden in Fantovska skupina Devin - Nabrežina. Nagrajenki letošnje Prešernove proslave sta pesnica iz Benečije Andreina Trusgnach in svetovno priznana tržaška glasbenica in dirigentka Petra Grassi. Nocoj ob 20.00 pa bo v Peterlinovi dvorani v Trstu še Prešernova proslava Slovenske prosvete. Pod motom »… in gnale bodo nov cvet bolj veselo …« bodo nastopile: glasbenici Maja Locatelli in Tamara Stanese, igralka Nikla Petruška Panizon, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek.
V palači glavne pošte v bližini Narodnega doma v Trstu je sinoči potekala osrednja Prešernova proslava slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sta jo skupaj priredila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornica je bila Mateja Zorn, vezna nit programa pa je bila glasba in sicer pod naslovom »Simfonični zvoki«. Nastopili so kar trije slovenski zamejski zbori: Jacobus Gallus, Dekliški pevski zbor Igo Gruden in Fantovska skupina Devin - Nabrežina. Nagrajenki letošnje Prešernove proslave sta pesnica iz Benečije Andreina Trusgnach in svetovno priznana tržaška glasbenica in dirigentka Petra Grassi. Nocoj ob 20.00 pa bo v Peterlinovi dvorani v Trstu še Prešernova proslava Slovenske prosvete. Pod motom »… in gnale bodo nov cvet bolj veselo …« bodo nastopile: glasbenici Maja Locatelli in Tamara Stanese, igralka Nikla Petruška Panizon, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek.
Prvi gost v Misijonskem jutru, ki je v tem tednu potekal namesto Svetovalnice, je bil prefekt ljubljanskih bogoslovcev, dr. Matjaž Célarc. Govorili smo o moči Božje besede.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.
Nekoč je bil osel, ki je na hrbtu nosil kip ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.