Poročali smo o pogojih za gospodarski razvoj v Murski Soboti, investicijah kranjske komunale, akvaponskem rastlinjaku v Lendavi, ki povezuje gojenje rib in pridelavo zelenjave, ter adventnem sejmu in razstavi jaslic v Stični.
Poročali smo o pogojih za gospodarski razvoj v Murski Soboti, investicijah kranjske komunale, akvaponskem rastlinjaku v Lendavi, ki povezuje gojenje rib in pridelavo zelenjave, ter adventnem sejmu in razstavi jaslic v Stični.
Tokratna oddaja je bila namenjena prispevkom, ki so nastali po najhujši naravni katastrofi v Sloveniji. Slišali boste, kako je v občini Kamnik, poklicali smo na tamkajšnje komunalno podjetje in jih vprašali glede sanacije. Sledil je prispevek o koroškem gospodarstvu, ki vlado poziva k hitri ureditvi infrastrukture za dostop do podjetij po katastrofalnih poplavah. Večina turističnih krajev po državi je sicer odprtih in varnih, težava pa ostaja Savinjska dolina. Dotaknili smo se tudi teme odpadkov po neurju: kam z njimi? Spregovorili smo tudi o lepi gesti podjetnika Ambroža Dulerja, ki je s sodelavci v eni noči zvaril most ter povedali kako se v Celju življenje po ujmi vrača v stare tirnice.
Tokratna oddaja je bila namenjena prispevkom, ki so nastali po najhujši naravni katastrofi v Sloveniji. Slišali boste, kako je v občini Kamnik, poklicali smo na tamkajšnje komunalno podjetje in jih vprašali glede sanacije. Sledil je prispevek o koroškem gospodarstvu, ki vlado poziva k hitri ureditvi infrastrukture za dostop do podjetij po katastrofalnih poplavah. Večina turističnih krajev po državi je sicer odprtih in varnih, težava pa ostaja Savinjska dolina. Dotaknili smo se tudi teme odpadkov po neurju: kam z njimi? Spregovorili smo tudi o lepi gesti podjetnika Ambroža Dulerja, ki je s sodelavci v eni noči zvaril most ter povedali kako se v Celju življenje po ujmi vrača v stare tirnice.
Slišali boste o razmerah v zdravstvu v Posavju, spremembi cen komunalnih storitev na Ptuju, vstopu begunjskega Elana na trg koles in nekoliko slabši letini češenj v Goriških Brdih. Vabljeni k poslušanju.
Slišali boste o razmerah v zdravstvu v Posavju, spremembi cen komunalnih storitev na Ptuju, vstopu begunjskega Elana na trg koles in nekoliko slabši letini češenj v Goriških Brdih. Vabljeni k poslušanju.
Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad. To dobro vedo vsi, ki pomagajo ljudem v programih Slovenske karitas. Naš gost je bil tokrat sodelavec Zavoda Pelikan Karitas Alojzij Štefan. Pomagajo osebam, ki so zapadle v razne oblike odvisnosti, da bi se zmogle vrniti nazaj v družbo in zaživeti na novo.
Najstrašnejša revščina je osamljenost in občutek, da te nihče nima rad. To dobro vedo vsi, ki pomagajo ljudem v programih Slovenske karitas. Naš gost je bil tokrat sodelavec Zavoda Pelikan Karitas Alojzij Štefan. Pomagajo osebam, ki so zapadle v razne oblike odvisnosti, da bi se zmogle vrniti nazaj v družbo in zaživeti na novo.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.