Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|11. 7. 2019
Čezmejno poslovanje podjetij

Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.

Čezmejno poslovanje podjetij

Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.

obrtništvopodjetništvodavki

Svetovalnica

Čezmejno poslovanje podjetij
Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.
VEČ ...|11. 7. 2019
Čezmejno poslovanje podjetij
Direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger je razrešil marsikatero zagato, s katero se soočajo obrtniki in podjetniki v današnjem času.

Blaž Lesnik

obrtništvopodjetništvodavki

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 1. 2019
Izteka se rok za oddajo obračuna pavšalnega nadomestila

Vsi kmetje, ki so v lanskem letu uveljavljali pravico do pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja oddati obračun prek sistema eDavki.

Izteka se rok za oddajo obračuna pavšalnega nadomestila

Vsi kmetje, ki so v lanskem letu uveljavljali pravico do pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja oddati obračun prek sistema eDavki.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izteka se rok za oddajo obračuna pavšalnega nadomestila
Vsi kmetje, ki so v lanskem letu uveljavljali pravico do pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja oddati obračun prek sistema eDavki.
VEČ ...|30. 1. 2019
Izteka se rok za oddajo obračuna pavšalnega nadomestila
Vsi kmetje, ki so v lanskem letu uveljavljali pravico do pavšalnega nadomestila, morajo do 31. januarja oddati obračun prek sistema eDavki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 1. 2019
Ne pozabite na obračun pavšalnega nadomestila

Kmetje pavšalisti imajo do 31. januarja čas, da prek sistema Edavki oddajo obračun.

Ne pozabite na obračun pavšalnega nadomestila

Kmetje pavšalisti imajo do 31. januarja čas, da prek sistema Edavki oddajo obračun.

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ne pozabite na obračun pavšalnega nadomestila
Kmetje pavšalisti imajo do 31. januarja čas, da prek sistema Edavki oddajo obračun.
VEČ ...|25. 1. 2019
Ne pozabite na obračun pavšalnega nadomestila
Kmetje pavšalisti imajo do 31. januarja čas, da prek sistema Edavki oddajo obračun.

Robert Božič

kmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2019
Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?

V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.

Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?

V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.

infokomentarpogovor

Informativni prispevki

Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?
V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.
VEČ ...|15. 1. 2019
Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?
V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.

Andrej Šinko

infokomentarpogovor

Pogovor o

VEČ ...|12. 9. 2018
Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

izobraževanjepolitikainfokomentar

Pogovor o

Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati
V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.
VEČ ...|12. 9. 2018
Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati
V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

Andrej Šinko

izobraževanjepolitikainfokomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2018
SBC Goran Novckovic o novih davkih vlade

SBC Goran Novckovic o novih davkih vlade

Informativni prispevki

SBC Goran Novckovic o novih davkih vlade
VEČ ...|27. 8. 2018
SBC Goran Novckovic o novih davkih vlade

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Pogovor o

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.
VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Pogovor o

VEČ ...|17. 1. 2018
Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Pogovor o

Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč
V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.
VEČ ...|17. 1. 2018
Prvo leto Trumpovega mandata - dr. Bogomil Ferfila, Klemen Balanč
V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Komentar tedna

VEČ ...|18. 10. 2019
Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikainfo

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

odnosisvetovanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|19. 10. 2019
Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Misijonar na obisku

Sobotna iskrica je tokrat prinesla predvsem zahvalo misijonarja. Pred Misijonsko nedeljo nas je obiskal Danilo Lisjak, s katerim smo bili povezani v letošnji Pustni Sobotni iskrici. Povedal nam je kako je z deli na misijonu, kako daleč je gradnja zdravstvenega centra za matere in otroke, ki bo lahko zrasel prav zaradi vaše dobrote, dragi poslušalci.

Jure Sešek

otrocimladidružbapogovormisijonimisijonska nedeljaDanilo LisjakUgandaPustna Sobotna iskrica

Iz naših krajev

VEČ ...|19. 10. 2019
Laško, Krško, Mežica, Ptuj

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Laško, Krško, Mežica, Ptuj

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Andrej Šinko

družbainfosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 10. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost