Svetovalnica

VEČ ...|6. 8. 2020
Razkužila in zaščitne kreme proti soncu

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.

Razkužila in zaščitne kreme proti soncu

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.

svetovanjeizobraževanjezdravstvokoronavirus

Svetovalnica

Razkužila in zaščitne kreme proti soncu
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.
VEČ ...|6. 8. 2020
Razkužila in zaščitne kreme proti soncu
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjezdravstvokoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|4. 8. 2020
Zelišča in zdravilne rastline

To so izjemni darovi narave. Kako ravnati z njim, katere rastline se trenutno nabira in kako jih pripraviti, da bodo učinki najboljši, nam je v Svetovalnici povedala Mirjam Grilc, ki je mojstrica njihove priprave tudi v kuhinji.

Zelišča in zdravilne rastline

To so izjemni darovi narave. Kako ravnati z njim, katere rastline se trenutno nabira in kako jih pripraviti, da bodo učinki najboljši, nam je v Svetovalnici povedala Mirjam Grilc, ki je mojstrica njihove priprave tudi v kuhinji.

svetovanjenaravaizobraževanje

Svetovalnica

Zelišča in zdravilne rastline
To so izjemni darovi narave. Kako ravnati z njim, katere rastline se trenutno nabira in kako jih pripraviti, da bodo učinki najboljši, nam je v Svetovalnici povedala Mirjam Grilc, ki je mojstrica njihove priprave tudi v kuhinji.
VEČ ...|4. 8. 2020
Zelišča in zdravilne rastline
To so izjemni darovi narave. Kako ravnati z njim, katere rastline se trenutno nabira in kako jih pripraviti, da bodo učinki najboljši, nam je v Svetovalnici povedala Mirjam Grilc, ki je mojstrica njihove priprave tudi v kuhinji.

Tanja Dominko

svetovanjenaravaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Tanja Dominko

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|31. 7. 2020
Delovanje zla in eksorcizem

Naš sogovornik je bil župnik Janez Kavčič, ki je v koprski škofiji eden od duhovnikov, ki se ukvarja z eksorcizmom. Razložil je kako zaznati delovanje zla pri mladih, kaj vse jih ogroža in zapelje na neprava pota ter kje so torej pasti.

Delovanje zla in eksorcizem

Naš sogovornik je bil župnik Janez Kavčič, ki je v koprski škofiji eden od duhovnikov, ki se ukvarja z eksorcizmom. Razložil je kako zaznati delovanje zla pri mladih, kaj vse jih ogroža in zapelje na neprava pota ter kje so torej pasti.

svetovanjeduhovnostzloeksorcizem

Svetovalnica

Delovanje zla in eksorcizem
Naš sogovornik je bil župnik Janez Kavčič, ki je v koprski škofiji eden od duhovnikov, ki se ukvarja z eksorcizmom. Razložil je kako zaznati delovanje zla pri mladih, kaj vse jih ogroža in zapelje na neprava pota ter kje so torej pasti.
VEČ ...|31. 7. 2020
Delovanje zla in eksorcizem
Naš sogovornik je bil župnik Janez Kavčič, ki je v koprski škofiji eden od duhovnikov, ki se ukvarja z eksorcizmom. Razložil je kako zaznati delovanje zla pri mladih, kaj vse jih ogroža in zapelje na neprava pota ter kje so torej pasti.

Tanja Dominko

svetovanjeduhovnostzloeksorcizem

Naš pogled

VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Nič naj te ne vznemirja ...

Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

družbakomentarpolitika

Naš pogled

Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.
VEČ ...|28. 7. 2020
Nič naj te ne vznemirja ...
Tanja Dominko je v Našem pogledu med drugim razmišljala, kako bi se z danimi razmerami spopadle pretekle vlade in kakšen je nauk za vse, ki spremljajo medijske vsebine, ki so dostikrat posredovane s posebnim namenom.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Branko Cestnik

Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

komentarpapežpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.
VEČ ...|27. 7. 2020
Branko Cestnik
Komentiranje aktualnih cerkvenih - prestavitve duhovnikov, odnos do papeža, celibat; in političnih zadev.

Tanja Dominko

komentarpapežpolitikadružba

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 7. 2020
Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice

V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.

Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice

V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.

družbainfonaravaotroci

Iz naših krajev

Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice
V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|25. 7. 2020
Bela Krajina, Vrhnika, Jesenice
V rubriki Iz naših krajev so prispevki iz Bele Krajine, Vrhnike in z Jesenic. Najprej kako je z onesnaženostjo reke Krupe, potem tudi o tem, kakšne preglavice občini Jesenice povzročajo vsakoletni zastoji pred predorom Karavanke in kako se veselijo obnove železniškega predora, nato se bomo preselili na Vrhniko, kjer za otroke občanov že celo vrsto let pripravljajo brezplačno počitniško varstvo. Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

družbainfonaravaotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

infopogovorpolitikaprotesti

Informativni prispevki

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.
VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Tanja Dominko

infopogovorpolitikaprotesti

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2020
Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

družbaizobraževanjeotrocisvetovanje

Svetovalnica

Montessori pedagogika
V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.
VEČ ...|3. 7. 2020
Montessori pedagogika
V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeotrocisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

svetovanjepogovordružba

Svetovalnica

Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružba

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2020
Zlo v nas

V današnji oddaji je bil naš gost duhovnik Janez Kavčič. Govoril je o temi, ki za vse nas predstavlja poseben izziv: zlo v nas. Kako ga odkriti in kako nato ravnati?

Zlo v nas

V današnji oddaji je bil naš gost duhovnik Janez Kavčič. Govoril je o temi, ki za vse nas predstavlja poseben izziv: zlo v nas. Kako ga odkriti in kako nato ravnati?

duhovnostodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Zlo v nas
V današnji oddaji je bil naš gost duhovnik Janez Kavčič. Govoril je o temi, ki za vse nas predstavlja poseben izziv: zlo v nas. Kako ga odkriti in kako nato ravnati?
VEČ ...|26. 6. 2020
Zlo v nas
V današnji oddaji je bil naš gost duhovnik Janez Kavčič. Govoril je o temi, ki za vse nas predstavlja poseben izziv: zlo v nas. Kako ga odkriti in kako nato ravnati?

Tanja Dominko

duhovnostodnosipogovorsvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Pogovor o

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.
VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Tanja Dominko

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Iz Betanije

VEČ ...|17. 6. 2020
Za otroke

Urša Sešek, Tanja Dominko in Marjan Bunič o akciji: S srcem za morje otrok

Za otroke

Urša Sešek, Tanja Dominko in Marjan Bunič o akciji: S srcem za morje otrok

dobrodelnost

Iz Betanije

Za otroke
Urša Sešek, Tanja Dominko in Marjan Bunič o akciji: S srcem za morje otrok
VEČ ...|17. 6. 2020
Za otroke
Urša Sešek, Tanja Dominko in Marjan Bunič o akciji: S srcem za morje otrok

Mateja Subotičanec

dobrodelnost

Svetovalnica

VEČ ...|15. 6. 2020
Ortodontsko zdravljenje

Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.

Ortodontsko zdravljenje

Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.

pogovorzdravstvo

Svetovalnica

Ortodontsko zdravljenje
Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.
VEČ ...|15. 6. 2020
Ortodontsko zdravljenje
Naša gostja je bila zobozdravnica Aleksandra Križaj Dumič. Tema pogovora je bila ortodontsko zdravljenje. Čeprav se zdi, da je zobni aparat neka modna muha, še zdaleč ne gre za to, posledice nepravilne rasti zob so lahko hude.

Tanja Dominko

pogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 6. 2020
Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank

S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?

Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank

S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?

politikainterpelacijaparlamentPočivalšekJeretič

Informativni prispevki

Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank
S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?
VEČ ...|12. 6. 2020
Sebastjan Jeretič o interpelaciji in radikalizaciji levih strank
S političnim analitikom in svetovalcem Sebastjanom Jeretičem smo se pogovarjali o neuspešni interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in popotnici, ki jo ta pomeni za delo koalicije. Kako ocenjuje delo opozicije in vpliv morebitnih novih interpelacij nanjo?

Tanja Dominko

politikainterpelacijaparlamentPočivalšekJeretič

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 6. 2020
Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji

Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.

Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji

Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.

družbakomentarpolitikapogovorspominzdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji
Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.
VEČ ...|8. 6. 2020
Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji
Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitikapogovorspominzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 6. 2020
Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Slepi in slabovidni

Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

družbaodnosisvetovanje

Svetovalnica

Slepi in slabovidni
Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.
VEČ ...|2. 6. 2020
Slepi in slabovidni
Prvi junijski teden je namenjen slepim in slabovidnim, glavni namen je ozaveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah in težavah, s katerimi se srečujejo slepi. Konkretno in iz prve roke je o omenjenih izzivih v Svetovalnici spregovorila naša sodelavka Sonja Pungertnik.

Tanja Dominko

družbaodnosisvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

družbakulturapolitika

Moja zgodba

Temna stran Dela
V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.
VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela
V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|20. 5. 2020
Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

svetovanje

Svetovalnica

Pravne zagate
V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.
VEČ ...|20. 5. 2020
Pravne zagate
V našem studiu je bila redna gostja Mateja Maček, strokovnjakinja za pravo. Odgovarjala je na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Tanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 5. 2020
Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt

V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

družbamladivzgoja

Svetovalnica

Alkohol in droge v času epidemije DrogArt
V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.
VEČ ...|18. 5. 2020
Alkohol in droge v času epidemije DrogArt
V času epidemije so mladi bolj posegali po alkoholu, je pokazala raziskava v združenju DrogArt. O tem in o problemu drog smo se pogovarjali z Anjo Mihevc in Natalijo Tetičkovič Bogataj.

Tanja Dominko

družbamladivzgoja

Pogovor o

VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

šolanjeizobraževanje

Pogovor o

Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.
VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Tanja Dominko

šolanjeizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.
VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družbakoronaviruspolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 4. 2020
Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

infopolitika ofkomunizempogovor

Informativni prispevki

Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti
Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.
VEČ ...|27. 4. 2020
Dr. Jože Možina: 27. april je votel praznik, nastal zaradi potrebe oblasti
Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Tanja Dominko

infopolitika ofkomunizempogovor

Ostanimo povezani

VEČ ...|22. 4. 2020
Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

duhovnost

Ostanimo povezani

Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.
V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.
VEČ ...|22. 4. 2020
Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.
V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Marjan Bunič

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 4. 2020
Šola od doma, kako bo z ocenami?

Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

Šola od doma, kako bo z ocenami?

Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

infokoronaviruszdravstvošola

Informativni prispevki

Šola od doma, kako bo z ocenami?
Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.
VEČ ...|6. 4. 2020
Šola od doma, kako bo z ocenami?
Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

Tanja Dominko

infokoronaviruszdravstvošola

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

pogovordružba

Pogovor o

Izzivi materinstva in ženskosti
V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.
VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti
V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Naš pogled

VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19

Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

Tanja Dominko: KOVID19

Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

komentar

Naš pogled

Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.
VEČ ...|17. 3. 2020
Tanja Dominko: KOVID19
Dotikamo se posledic koronavirusa za družbo in angažmaja nove vlade pri spopadanju z izzivom.

Tanja Dominko

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|12. 3. 2020
Moška obleka

Gostili smo Zlato Zavašnik iz podjetja Sens, ki ustvarja modna in slovesna oblačila za moške, v času maturantskih plesov k njim po nasvet pridejo tudi mlajši. Kako jim prisluhnejo in svetujejo?

Moška obleka

Gostili smo Zlato Zavašnik iz podjetja Sens, ki ustvarja modna in slovesna oblačila za moške, v času maturantskih plesov k njim po nasvet pridejo tudi mlajši. Kako jim prisluhnejo in svetujejo?

svetovanje

Svetovalnica

Moška obleka
Gostili smo Zlato Zavašnik iz podjetja Sens, ki ustvarja modna in slovesna oblačila za moške, v času maturantskih plesov k njim po nasvet pridejo tudi mlajši. Kako jim prisluhnejo in svetujejo?
VEČ ...|12. 3. 2020
Moška obleka
Gostili smo Zlato Zavašnik iz podjetja Sens, ki ustvarja modna in slovesna oblačila za moške, v času maturantskih plesov k njim po nasvet pridejo tudi mlajši. Kako jim prisluhnejo in svetujejo?

Tanja Dominko

svetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 3. 2020
Dr. Janez Juhant o človeškem strahu pred koronavirusom in drugih aktualnostih

V oddaji je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Zanimalo nas je, kako vidi aktualne politične razmere in kako človeški strah ob širjenju koronavirusa.

Dr. Janez Juhant o človeškem strahu pred koronavirusom in drugih aktualnostih

V oddaji je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Zanimalo nas je, kako vidi aktualne politične razmere in kako človeški strah ob širjenju koronavirusa.

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o človeškem strahu pred koronavirusom in drugih aktualnostih
V oddaji je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Zanimalo nas je, kako vidi aktualne politične razmere in kako človeški strah ob širjenju koronavirusa.
VEČ ...|9. 3. 2020
Dr. Janez Juhant o človeškem strahu pred koronavirusom in drugih aktualnostih
V oddaji je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Zanimalo nas je, kako vidi aktualne politične razmere in kako človeški strah ob širjenju koronavirusa.

Tanja Dominko

komentardružbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|3. 3. 2020
Gradnja

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

Gradnja

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Gradnja
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.
VEČ ...|3. 3. 2020
Gradnja
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Svetovalnica

Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.
VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Tanja Dominko

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Rožni venec

VEČ ...|27. 2. 2020
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|27. 2. 2020
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|25. 2. 2020
Karierno svetovanje

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Karierno svetovanje

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Karierno svetovanje
V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.
VEČ ...|25. 2. 2020
Karierno svetovanje
V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 2. 2020
Univerza za tretje življensko obdobje

Tokrat smo spregovorili o Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Z nami je bila Alijana Šantej.

Univerza za tretje življensko obdobje

Tokrat smo spregovorili o Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Z nami je bila Alijana Šantej.

svetovanjedružba

Svetovalnica

Univerza za tretje življensko obdobje
Tokrat smo spregovorili o Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Z nami je bila Alijana Šantej.
VEČ ...|18. 2. 2020
Univerza za tretje življensko obdobje
Tokrat smo spregovorili o Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Z nami je bila Alijana Šantej.

Tanja Dominko

svetovanjedružba

Svetovalnica

VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

svetovanjezdravjekozmetika

Svetovalnica

Kozmetika in zdravje
Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.
VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje
Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjekozmetika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Tržna inšpektorica tarča nove ovadbe

Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić je doletela kazenska ovadba. Očitki letijo na vmešavanje v postopke inšpektorjev, ustavljanje postopkov ali preprečevanje njihovega izvajanja. Grlićeva je v eksluzivnem pogovoru za Radio Ognjišče očitke zanikala in izrazila pričakovanje, da bo policija zadevi prišla do dna. Sama vztraja, da dela v skladu z zakonodajo. Sicer pa je takih ovadb že navajena, doslej se še nobena ni izkazala za utemeljeno.

Tržna inšpektorica tarča nove ovadbe

Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić je doletela kazenska ovadba. Očitki letijo na vmešavanje v postopke inšpektorjev, ustavljanje postopkov ali preprečevanje njihovega izvajanja. Grlićeva je v eksluzivnem pogovoru za Radio Ognjišče očitke zanikala in izrazila pričakovanje, da bo policija zadevi prišla do dna. Sama vztraja, da dela v skladu z zakonodajo. Sicer pa je takih ovadb že navajena, doslej se še nobena ni izkazala za utemeljeno.

družbainfokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Tržna inšpektorica tarča nove ovadbe
Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić je doletela kazenska ovadba. Očitki letijo na vmešavanje v postopke inšpektorjev, ustavljanje postopkov ali preprečevanje njihovega izvajanja. Grlićeva je v eksluzivnem pogovoru za Radio Ognjišče očitke zanikala in izrazila pričakovanje, da bo policija zadevi prišla do dna. Sama vztraja, da dela v skladu z zakonodajo. Sicer pa je takih ovadb že navajena, doslej se še nobena ni izkazala za utemeljeno.
VEČ ...|13. 2. 2020
Tržna inšpektorica tarča nove ovadbe
Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić je doletela kazenska ovadba. Očitki letijo na vmešavanje v postopke inšpektorjev, ustavljanje postopkov ali preprečevanje njihovega izvajanja. Grlićeva je v eksluzivnem pogovoru za Radio Ognjišče očitke zanikala in izrazila pričakovanje, da bo policija zadevi prišla do dna. Sama vztraja, da dela v skladu z zakonodajo. Sicer pa je takih ovadb že navajena, doslej se še nobena ni izkazala za utemeljeno.

Tanja Dominko

družbainfokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 2. 2020
Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

komentarkulturadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji
V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.
VEČ ...|10. 2. 2020
Dr. Žiga Turk o razmerah po odstopu vlade in pogovorih o novi koaliciji
V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Tanja Dominko

komentarkulturadružbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|7. 2. 2020
MInka Mehle, mamica in blogerka

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

MInka Mehle, mamica in blogerka

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

MInka Mehle, mamica in blogerka
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.
VEČ ...|7. 2. 2020
MInka Mehle, mamica in blogerka
Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Je tudi vam ta pregovor težko upeljati v prakso? MInka Mehle, je z nami v Svetovalnici delila svoje izkušnje.

Tanja Dominko

družbamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politikadružbakomentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2020
Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

politikainfovladaodstop

Informativni prispevki

Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave
Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.
VEČ ...|27. 1. 2020
Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave
Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Tanja Dominko

politikainfovladaodstop

Svetovalnica

VEČ ...|24. 1. 2020
Razvoj turizma in gostinstva

Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

Razvoj turizma in gostinstva

Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

svetovanjeturizemlokalno. odnosiizobraževanje

Svetovalnica

Razvoj turizma in gostinstva
Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?
VEČ ...|24. 1. 2020
Razvoj turizma in gostinstva
Ta panoga je v Sloveniji v vzponu, marsikje imajo še neizkoriščene potenciale in si želijo vstopiti na trg, pa ne vedo, kako. Z gostjo Majo Krizmančič smo se pogovarjali o tem, kaj je gostoljubje, kako ustvariti pogoje, da bo podjetje privlačno na trgu, kako poiskati prave kadre?

Tanja Dominko

svetovanjeturizemlokalno. odnosiizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2020
Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno

Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno

Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

družbainfokmetijstvoodnosipogovorpolitika

Informativni prispevki

Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno
Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.
VEČ ...|21. 1. 2020
Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno
Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

Tanja Dominko

družbainfokmetijstvoodnosipogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.
VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

svetovanje

Svetovalnica

Plesen in vlaga
Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga
Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Tanja Dominko

svetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 1. 2020
Prenos plačilnih pravic

Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

Prenos plačilnih pravic

Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prenos plačilnih pravic
Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.
VEČ ...|17. 1. 2020
Prenos plačilnih pravic
Tanja Valantič Širok, svetovalka specialistka na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica bo v naslednjih minutah opozorila na dva pomembna datuma, ki ju ne smete spregledati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|8. 8. 2020
Sem brez vere?

Kajti resnično povem vam: če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: Prestavi se od tod tja! in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.(Mt 17, 20)

Sem brez vere?

Kajti resnično povem vam: če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: Prestavi se od tod tja! in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.(Mt 17, 20)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|8. 8. 2020
Boštjan M. Zupančič

Ni ga treba posebej predstavljati, vsi ga vsaj malo poznamo. NIsmo pa ga imeli še bolj osebno pred mikrofonom. V oddaji Naš gost je bila priložnost tudi za vprašanja, na katera ni odgovorov na spletu.Prof. dr. Boštjan-Marija Zupančič je nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Zdaj je mednarodni pravni svétnik, prevzema pa tudi primere ustavnih pritožb na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Boštjan M. Zupančič

Ni ga treba posebej predstavljati, vsi ga vsaj malo poznamo. NIsmo pa ga imeli še bolj osebno pred mikrofonom. V oddaji Naš gost je bila priložnost tudi za vprašanja, na katera ni odgovorov na spletu.Prof. dr. Boštjan-Marija Zupančič je nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Zdaj je mednarodni pravni svétnik, prevzema pa tudi primere ustavnih pritožb na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Mateja Subotičanec

pogovordružbapolitikakultura

Moja zgodba

VEČ ...|9. 8. 2020
Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Bartolj

spominpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|4. 8. 2020
Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Beseda

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Marjan Bunič

duhovnostizobraževanjekomentar

Pogovor o

VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Silvestra Sadar, Miha Škerbinc

družbainfopolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 8. 2020
Zborovske evharistične pesmi in Slovenski madrigalisti

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo bogastvo slovenske zborovske pesmi. V prvem delu cerkvene, v drugem pa posvetne, tokrat, še drugi del o zboru Slovenski madrigalisti.

Zborovske evharistične pesmi in Slovenski madrigalisti

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo bogastvo slovenske zborovske pesmi. V prvem delu cerkvene, v drugem pa posvetne, tokrat, še drugi del o zboru Slovenski madrigalisti.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič, Jure Sešek

glasbakulturaduhovnost

Luč v temi

VEČ ...|9. 8. 2020
Gostja Silva Košnjek

Gostili smo direktorico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka gospo Silvo Košnjek, z dr. Aksinjo Kermauner pa smo predstavili razstavo igrač in iger za slepe in slabovidne.

Gostja Silva Košnjek

Gostili smo direktorico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka gospo Silvo Košnjek, z dr. Aksinjo Kermauner pa smo predstavili razstavo igrač in iger za slepe in slabovidne.

Sonja Pungertnik

slepi in slabovidnidružba

Moja zgodba

VEČ ...|9. 8. 2020
Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Bartolj

spominpolitikadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 8. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan