Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2019
Zaščita oči pred soncem

V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.

Zaščita oči pred soncem

V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.

svetovanje

Svetovalnica

Zaščita oči pred soncem
V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.
VEČ ...|18. 6. 2019
Zaščita oči pred soncem
V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.

Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Svoboda izražanja

V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

Svoboda izražanja
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.
VEČ ...|17. 6. 2019
Svoboda izražanja
V oddaji smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo se bomo pogovarjali o svobodi izražanja - posebej sodnikov ter se dotaknili stanja v slovenskem sodstvu.

Alen Salihović

politikapogovordružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 6. 2019
Predelava čebeljih pridelkov

Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.

Predelava čebeljih pridelkov

Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Predelava čebeljih pridelkov
Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.
VEČ ...|17. 6. 2019
Predelava čebeljih pridelkov
Tanja Magdič iz Čebelarske svetovalne službe pravi, da je za preživetje čebelarjev nujno, da poskušajo del svojega dohodka pridobiti s pomočjo Dopolnilnih dejavnosti, primernih za čebelarstvo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu
Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.
VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu
Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Tanja Dominko

družbapolitikašolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|10. 6. 2019
Avtorske pravice

Spregovorili smo o avtorskih pravicah in o tem, kako so zaščitene. Ste že kdaj posneli kakšen del koncerta ali predavanja in ga objavili na svojem Facebooku? Ali je to dovoljeno ali ne, smo vprašali Luko Novaka iz Slovenske avtorske in založniške organizacije.

Avtorske pravice

Spregovorili smo o avtorskih pravicah in o tem, kako so zaščitene. Ste že kdaj posneli kakšen del koncerta ali predavanja in ga objavili na svojem Facebooku? Ali je to dovoljeno ali ne, smo vprašali Luko Novaka iz Slovenske avtorske in založniške organizacije.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Avtorske pravice
Spregovorili smo o avtorskih pravicah in o tem, kako so zaščitene. Ste že kdaj posneli kakšen del koncerta ali predavanja in ga objavili na svojem Facebooku? Ali je to dovoljeno ali ne, smo vprašali Luko Novaka iz Slovenske avtorske in založniške organizacije.
VEČ ...|10. 6. 2019
Avtorske pravice
Spregovorili smo o avtorskih pravicah in o tem, kako so zaščitene. Ste že kdaj posneli kakšen del koncerta ali predavanja in ga objavili na svojem Facebooku? Ali je to dovoljeno ali ne, smo vprašali Luko Novaka iz Slovenske avtorske in založniške organizacije.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

družbavzgojapolitika

Informativni prispevki

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družbavzgojapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

politikasodstvošolstvo

Informativni prispevki

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politikasodstvošolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|5. 6. 2019
Kolesarjenje

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Kolesarjenje

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

pogovorkolesarjenješport

Svetovalnica

Kolesarjenje
Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.
VEČ ...|5. 6. 2019
Kolesarjenje
Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Tanja Dominko

pogovorkolesarjenješport

Dogodki

VEČ ...|5. 6. 2019
Šef Franci o tem, kako je bil vržen v morje

Ob 10.00 pred 25 leti smo prvič pozdravili primorske poslušalce. Z mano je bila tudi Tanja Jakomin, bila je lepa sončna nedelja,svoje spomine na dogajanje pred četrt stoletja strne msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče.

Šef Franci o tem, kako je bil vržen v morje

Ob 10.00 pred 25 leti smo prvič pozdravili primorske poslušalce. Z mano je bila tudi Tanja Jakomin, bila je lepa sončna nedelja,svoje spomine na dogajanje pred četrt stoletja strne msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče.

srebrna diagonala slovenije

Dogodki

Šef Franci o tem, kako je bil vržen v morje
Ob 10.00 pred 25 leti smo prvič pozdravili primorske poslušalce. Z mano je bila tudi Tanja Jakomin, bila je lepa sončna nedelja,svoje spomine na dogajanje pred četrt stoletja strne msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče.
VEČ ...|5. 6. 2019
Šef Franci o tem, kako je bil vržen v morje
Ob 10.00 pred 25 leti smo prvič pozdravili primorske poslušalce. Z mano je bila tudi Tanja Jakomin, bila je lepa sončna nedelja,svoje spomine na dogajanje pred četrt stoletja strne msgr. Franci Trstenjak, glavni urednik radia Ognjišče.

Marjan Bunič

srebrna diagonala slovenije

Svetovalnica

VEČ ...|31. 5. 2019
Nega las

Lasje od nas terjajo posebno skrb. Kako nanje delujejo različni postopki, kot so barvanje in trajna, kako preprečiti izpadanje, ali lahko zaupamo množici preparatov, ki obljubljajo takojšnje izboljšanje. V našem studiu je bila učiteljica s Srednje frizerske šole v Ljubljani Romana Marolt.

Nega las

Lasje od nas terjajo posebno skrb. Kako nanje delujejo različni postopki, kot so barvanje in trajna, kako preprečiti izpadanje, ali lahko zaupamo množici preparatov, ki obljubljajo takojšnje izboljšanje. V našem studiu je bila učiteljica s Srednje frizerske šole v Ljubljani Romana Marolt.

svetovanjedružbaizobraževanjezdravstvo

Svetovalnica

Nega las
Lasje od nas terjajo posebno skrb. Kako nanje delujejo različni postopki, kot so barvanje in trajna, kako preprečiti izpadanje, ali lahko zaupamo množici preparatov, ki obljubljajo takojšnje izboljšanje. V našem studiu je bila učiteljica s Srednje frizerske šole v Ljubljani Romana Marolt.
VEČ ...|31. 5. 2019
Nega las
Lasje od nas terjajo posebno skrb. Kako nanje delujejo različni postopki, kot so barvanje in trajna, kako preprečiti izpadanje, ali lahko zaupamo množici preparatov, ki obljubljajo takojšnje izboljšanje. V našem studiu je bila učiteljica s Srednje frizerske šole v Ljubljani Romana Marolt.

Tanja Dominko

svetovanjedružbaizobraževanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2019
O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

svetovanjezdravstvoizobraževanjeotroci

Svetovalnica

O ušeh in glistah pri otrocih
Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.
VEČ ...|30. 5. 2019
O ušeh in glistah pri otrocih
Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvoizobraževanjeotroci

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2019
Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

svetovanjeizobraževanjesubstrati

Svetovalnica

Substrati in njihov vpliv na hrano
V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
VEČ ...|28. 5. 2019
Substrati in njihov vpliv na hrano
V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjesubstrati

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2019
Pravila vedenja v cerkvi

V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.

Pravila vedenja v cerkvi

V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Pravila vedenja v cerkvi
V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.
VEČ ...|27. 5. 2019
Pravila vedenja v cerkvi
V Svetovalnici smo gostili Mojco Sojar, govorili pa smo o tem, kako se pripraviti na slovesnosti, kot so prva sveta obhajila, birme in poroke, ko v cerkev zaidejo tudi tisti, ki tam že dolgo niso bili ali sploh nikoli. Pravila vedenja obstajajo, toda mnogi jih ne poznajo in zato prihaja do nekaterih nerodnih situacij. Po drugi strani pa se mnoge družine soočajo tudi z vprašanji, kako pripraviti pogostitev za povabljene.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

pogovorsvetovanjemediacija

Svetovalnica

Mediacija
V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.
VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija
V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija

Svetovalnica

VEČ ...|17. 5. 2019
Zelišča in začimbe

Poznate zelišča in njihove učinke? Katera so primerna za čaje in kakšne zdravilne učinke imajo? V našem studiu je bila strokovnjakinja za zelišča in začimbe Jožica Bajc Pivec.

Zelišča in začimbe

Poznate zelišča in njihove učinke? Katera so primerna za čaje in kakšne zdravilne učinke imajo? V našem studiu je bila strokovnjakinja za zelišča in začimbe Jožica Bajc Pivec.

svetovanjepogovorzačimbezelišča

Svetovalnica

Zelišča in začimbe
Poznate zelišča in njihove učinke? Katera so primerna za čaje in kakšne zdravilne učinke imajo? V našem studiu je bila strokovnjakinja za zelišča in začimbe Jožica Bajc Pivec.
VEČ ...|17. 5. 2019
Zelišča in začimbe
Poznate zelišča in njihove učinke? Katera so primerna za čaje in kakšne zdravilne učinke imajo? V našem studiu je bila strokovnjakinja za zelišča in začimbe Jožica Bajc Pivec.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzačimbezelišča

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Pogovor o

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament
Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?
VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament
Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2019
Svetovni dan multiple skleroze

Pred svetovnim dnem multiple skleroze je o tem, kako sprejeti in živeti s to boleznijo spregovorila Renata Žohar.

Svetovni dan multiple skleroze

Pred svetovnim dnem multiple skleroze je o tem, kako sprejeti in živeti s to boleznijo spregovorila Renata Žohar.

družbapogovorzdravstvo

Svetovalnica

Svetovni dan multiple skleroze
Pred svetovnim dnem multiple skleroze je o tem, kako sprejeti in živeti s to boleznijo spregovorila Renata Žohar.
VEČ ...|14. 5. 2019
Svetovni dan multiple skleroze
Pred svetovnim dnem multiple skleroze je o tem, kako sprejeti in živeti s to boleznijo spregovorila Renata Žohar.

Tanja Dominko

družbapogovorzdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 5. 2019
Volitve v Evropski parlament in druge aktualnosti

Gostili smo dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se prihajajočih volitev v Evropski parlament, pa tudi komentirali drugo dogajanje v državi.

Volitve v Evropski parlament in druge aktualnosti

Gostili smo dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se prihajajočih volitev v Evropski parlament, pa tudi komentirali drugo dogajanje v državi.

komentarpogovorpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Volitve v Evropski parlament in druge aktualnosti
Gostili smo dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se prihajajočih volitev v Evropski parlament, pa tudi komentirali drugo dogajanje v državi.
VEČ ...|13. 5. 2019
Volitve v Evropski parlament in druge aktualnosti
Gostili smo dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se prihajajočih volitev v Evropski parlament, pa tudi komentirali drugo dogajanje v državi.

Tanja Dominko

komentarpogovorpolitikadružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Sobotna iskrica

Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.
VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Jure Sešek

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Svetovalnica

VEČ ...|10. 5. 2019
O otrocih in o njihovih čustvih

Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

O otrocih in o njihovih čustvih

Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

svetovanjeodnosiotrocičustvavzgoja

Svetovalnica

O otrocih in o njihovih čustvih
Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?
VEČ ...|10. 5. 2019
O otrocih in o njihovih čustvih
Z gostjo Nejo Samar Brenčičsmo govorili o otrocih in njihovih čustvih. Kakšna so otroška čustva in kako lahko starši pomagamo pri spoznavanju, izražanju in spoprijemanju s čustvenim svetom otroka? Kako različne družabne in socialne igre izboljšujejo krepijo čustveni svet otroka?

Tanja Dominko

svetovanjeodnosiotrocičustvavzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|10. 5. 2019
Proč od resničnosti

Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.

Proč od resničnosti

Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.

komentar

Komentar tedna

Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.
VEČ ...|10. 5. 2019
Proč od resničnosti
Vsakič težje si zatiskamo oči pred dejstvom, da v naši državi vedno bolj bežimo od resničnosti oz. soočanja z realnostjo. V le nekaj dneh sta se zgodila dva, čeprav nepovezana dogodka, ki nam to potrjujeta.

Helena Jaklitsch

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 5. 2019
Medijska svoboda in pritiski

Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

Medijska svoboda in pritiski

Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.
VEČ ...|3. 5. 2019
Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

Tanja Dominko

družbainfopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 5. 2019
Inženirski dosežek

Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.

Inženirski dosežek

Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Inženirski dosežek
Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.
VEČ ...|2. 5. 2019
Inženirski dosežek
Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.

Tanja Dominko

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

delničarpolitika

Pogovor o

Mali delničarji
V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?
VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji
V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Tanja Dominko

delničarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2019
Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Post in Velika noč v družini
V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.
VEČ ...|17. 4. 2019
Post in Velika noč v družini
V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

politikacerkev

Naš pogled

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Pogovor o

VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

pogovorpolitikadružba

Pogovor o

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.
VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2019
Otroci z Downovim sindromom

V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.

Otroci z Downovim sindromom

V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.

pogovorsvetovanjeotroci

Svetovalnica

Otroci z Downovim sindromom
V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.
VEČ ...|29. 3. 2019
Otroci z Downovim sindromom
V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjeotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 3. 2019
O demografiji

O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

O demografiji

O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

družbapolitikaotrociodnosi

Informativni prispevki

O demografiji
O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi
VEČ ...|28. 3. 2019
O demografiji
O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

Tanja Dominko

družbapolitikaotrociodnosi

Za sožitje

VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Za sožitje

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.
VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Svetovalnica

VEČ ...|25. 3. 2019
O materinstvu danes

Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

O materinstvu danes

Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

odnosimaterinstvosvetovanje

Svetovalnica

O materinstvu danes
Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.
VEČ ...|25. 3. 2019
O materinstvu danes
Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

Tanja Dominko

odnosimaterinstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|20. 3. 2019
Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

pogovorizobraževanjemladi

Pogovor o

Katoliško šolstvo
V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.
VEČ ...|20. 3. 2019
Katoliško šolstvo
V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Tone Gorjup

pogovorizobraževanjemladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry

komentarpolitikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 3. 2019
O kavi

V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?

O kavi

V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?

svetovanjepogovor

Svetovalnica

O kavi
V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?
VEČ ...|15. 3. 2019
O kavi
V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Svetovalnica

O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.
VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

Tanja Dominko

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 3. 2019
Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.
VEČ ...|11. 3. 2019
Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Tanja Dominko

politikapogovordružba

Rožni venec

VEČ ...|9. 3. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|9. 3. 2019
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2019
Pogram varne vožnje z AMZS

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Pogram varne vožnje z AMZS

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

izobraževanjeprometvarnost

Svetovalnica

Pogram varne vožnje z AMZS
Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.
VEČ ...|8. 3. 2019
Pogram varne vožnje z AMZS
Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Tanja Dominko

izobraževanjeprometvarnost

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 3. 2019
O vlogi Levice

Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.

O vlogi Levice

Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.

politikadružba

Informativni prispevki

O vlogi Levice
Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.
VEČ ...|7. 3. 2019
O vlogi Levice
Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.

Tanja Dominko

politikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 2. 2019
Svetloba v prostoru

Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.

Svetloba v prostoru

Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.

pogovorsvetovanje

Svetovalnica

Svetloba v prostoru
Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.
VEČ ...|27. 2. 2019
Svetloba v prostoru
Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 2. 2019
O človekovih pravicah in evropskem sodišču

O človekovih pravicah in evropskem sodišču

politikasodstvo

Informativni prispevki

O človekovih pravicah in evropskem sodišču
VEČ ...|22. 2. 2019
O človekovih pravicah in evropskem sodišču

Tanja Dominko

politikasodstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 2. 2019
Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču

Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča

Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču

Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča

odnosidružbaduhovnostotroci

Informativni prispevki

Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču
Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča
VEČ ...|21. 2. 2019
Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču
Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča

Tanja Dominko

odnosidružbaduhovnostotroci

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma

Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.

Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma

Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma
Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma
Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.

Tanja Dominko

izobraževanjevzgojamladi

Pogovor o

VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

hranapolitikamesouvoz

Pogovor o

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu
Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.
VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu
Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Tanja Dominko

hranapolitikamesouvoz

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2019
Dimnikarji in požarna varnost

Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

Dimnikarji in požarna varnost

Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Dimnikarji in požarna varnost
Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dimnikarji in požarna varnost
Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.
VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Moja zgodba

VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

Jože Bartolj

Alenka PuharJože DežmanLindsay Rogerspartizanski kirurg

Ritem srca

VEČ ...|19. 6. 2019
Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Nastopajoči na Ritmu srca 2019 in skupina Skillet

PRedstavili smo imena vseh, ki bodo z novo glasbo nastopili na letošnjem festivalu Ritem srca 2019. Dug del oddaje pa je bil tudi tokrat posvečen tuji glasbi - spoznavali smo skupino Skillet in slišali tudi pesem z novega albuma, ki bo izšel v prihodnjih mesecih.

V oddaji smo slišali: 3in30 - 33 besed, Neža in Damjan - Vse v večjo Božjo slavo, Skillet - Lions, Skillet - Feel Invincible, Skillet - Anchor, Skillet - Stars.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

A štekaš?

VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Žiga Bunič, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2019
Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Predstavitev knjige SHALOM - dr. Julija Bertonclja

Dr. Julij Bertoncelj, nova knjiga – potopis Shalom : mir, popolnost, blaginja : potopisna in druga razmišljanja o Izraelu.

Jože Bartolj

Julij Bertoncelj