Pogovor o

VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Mali delničarji

V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

delničarpolitika

Pogovor o

Mali delničarji
V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?
VEČ ...|24. 4. 2019
Mali delničarji
V oddaji smo gostili predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Kaj meni o zaščiti razlaščencev, opeharjenih v času bančne sanacije in predlogih vlade na to temo? Kaj sploh pomeni biti delničar, kakšno odgovornost to prinaša s seboj, kaj meni o delniških skladih in tovrstnih zgodbah?

Tanja Dominko

delničarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2019
Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Post in Velika noč v družini
V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.
VEČ ...|17. 4. 2019
Post in Velika noč v družini
V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

politikacerkev

Naš pogled

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Pogovor o

VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev

V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

pogovorpolitikadružba

Pogovor o

Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.
VEČ ...|3. 4. 2019
Pogovor o enotnosti in razdeljenosti Slovencev
V Sloveniji se politična diferenciacija in izključevanje drugih vedno bolj poglabljata. V javnih občilih lahko dnevno beremo in poslušamo kritike in analize tega stanja, a učinek je minimalen ali ga sploh ni. V pobudi Prebudimo Slovenijo vidijo edini izhod v poskusu zbliževanja obeh bregov, zato so v soboto, 30. marca v Avli OŠ Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravili okroglo mizo na temo »Kako zagotoviti in ohraniti enotnost Slovencev in drugih državljanov Republike Slovenije«. O tem so spregovorili nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, nekdanje evropske poslanka dr. Romana Jordan, svetovalec predsednika republike in nekdanji ustavni sodnik dr. Ernest Petrič in profesor na Škofijski klasični gimnaziji, sicer pa član Odbora Prebudimo Slovenijo prof. Jože Kurinčič.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružba

Naš gost

VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko

Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Naš gost

Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.

Tanja Dominko

pogovorspominizobraževanjekulturadružba

Svetovalnica

VEČ ...|29. 3. 2019
Otroci z Downovim sindromom

V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.

Otroci z Downovim sindromom

V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.

pogovorsvetovanjeotroci

Svetovalnica

Otroci z Downovim sindromom
V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.
VEČ ...|29. 3. 2019
Otroci z Downovim sindromom
V Svetovalnici smo spregovorili o Downovem sindromu. Kako stati ob strani otrokom s tem sindromom in kako doseči njihovo čim večjo samostojnost v odrasli dobi? V našem studiu sta bili mamici Ivana Šoster in Špela Avšič.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjeotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 3. 2019
O demografiji

O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

O demografiji

O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

družbapolitikaotrociodnosi

Informativni prispevki

O demografiji
O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi
VEČ ...|28. 3. 2019
O demografiji
O problemih demografije smo se pogovarjali s prof. dr. Matjažem Gamsom, enim od ustvarjalcev bele knjige o demografiji, ki so jo izdali pred dnevi

Tanja Dominko

družbapolitikaotrociodnosi

Za sožitje

VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Za sožitje

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.
VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Svetovalnica

VEČ ...|25. 3. 2019
O materinstvu danes

Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

O materinstvu danes

Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

odnosimaterinstvosvetovanje

Svetovalnica

O materinstvu danes
Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.
VEČ ...|25. 3. 2019
O materinstvu danes
Posvetili smo se materinskemu dnevu. Kako danes odgovoriti na klic novega življenja, kako se mamice med seboj podpirajo v svojem poslanstvu, kakšno vlogo si želijo od svojih mož? To je bilo nekaj izhodišč za pogovor z zanimivima in iskrivima sogovornicama Darjo Ovsenik in Polonco Sokol.

Tanja Dominko

odnosimaterinstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|20. 3. 2019
Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

pogovorizobraževanjemladi

Pogovor o

Katoliško šolstvo
V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.
VEČ ...|20. 3. 2019
Katoliško šolstvo
V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Tone Gorjup

pogovorizobraževanjemladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry

komentarpolitikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 3. 2019
O kavi

V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?

O kavi

V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?

svetovanjepogovor

Svetovalnica

O kavi
V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?
VEČ ...|15. 3. 2019
O kavi
V našem studiu smo gostili Andreja Beleta, direktorja strateškega poslovnega področja Kava iz družbe Atlantic Grupa. Koliko let je že kava s sloganom za lepši dan stalnica v slovenskih gospodinjstvih in kako pride do tja? Kakšen je njegov nasvet za pitje kave in kaj lahko pove o zdravilnih učinkih?

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Svetovalnica

O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.
VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

Tanja Dominko

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 3. 2019
Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

politikapogovordružba

Spoznanje več, predsodek manj

Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.
VEČ ...|11. 3. 2019
Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Tanja Dominko

politikapogovordružba

Rožni venec

VEČ ...|9. 3. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|9. 3. 2019
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2019
Pogram varne vožnje z AMZS

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Pogram varne vožnje z AMZS

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

izobraževanjeprometvarnost

Svetovalnica

Pogram varne vožnje z AMZS
Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.
VEČ ...|8. 3. 2019
Pogram varne vožnje z AMZS
Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Tanja Dominko

izobraževanjeprometvarnost

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 3. 2019
O vlogi Levice

Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.

O vlogi Levice

Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.

politikadružba

Informativni prispevki

O vlogi Levice
Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.
VEČ ...|7. 3. 2019
O vlogi Levice
Z dr. Bernardom Nežmahom smo govorili o razmerah v koaliciji in vlogi Levice po parafiranju dogovora o sodelovanju.

Tanja Dominko

politikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 2. 2019
Svetloba v prostoru

Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.

Svetloba v prostoru

Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.

pogovorsvetovanje

Svetovalnica

Svetloba v prostoru
Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.
VEČ ...|27. 2. 2019
Svetloba v prostoru
Tomaž Novljan iz fakultete za arhitekturo je spregovoril o vplivu naravne svetlobe in pomenu izbire kakovostnih umetnih svetil.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 2. 2019
O človekovih pravicah in evropskem sodišču

O človekovih pravicah in evropskem sodišču

politikasodstvo

Informativni prispevki

O človekovih pravicah in evropskem sodišču
VEČ ...|22. 2. 2019
O človekovih pravicah in evropskem sodišču

Tanja Dominko

politikasodstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 2. 2019
Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču

Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča

Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču

Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča

odnosidružbaduhovnostotroci

Informativni prispevki

Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču
Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča
VEČ ...|21. 2. 2019
Hribernik o duhovniku Francu Klopčiču
Odvetnik Franca Klopčiča je zadovoljen z razveljavitvijo sodbe zoper Franca Klopčiča

Tanja Dominko

odnosidružbaduhovnostotroci

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma

Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.

Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma

Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma
Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma
Gostili smo Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma. V studio smo povabili direktorja centra biotehnike in turizma Toneta Hrovata in ravnateljico kmetijske šole in biotehniške gimnazije Vido Hlebec.

Tanja Dominko

izobraževanjevzgojamladi

Pogovor o

VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

hranapolitikamesouvoz

Pogovor o

O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu
Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.
VEČ ...|13. 2. 2019
O problematiki uvoženega mesa in pomenu sledljivosti, ter previdnosti pri nakupu
Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Tanja Dominko

hranapolitikamesouvoz

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2019
Dimnikarji in požarna varnost

Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

Dimnikarji in požarna varnost

Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Dimnikarji in požarna varnost
Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dimnikarji in požarna varnost
Tokrat smo spregovorili o nevarnosti požarov zaradi neustrezne kurilne naprave na trdno gorivo, nepravilnega kurjenja in opozorili tudi na onesnaževanje zraka. Dimnikarji med drugim opozarjajo, da področje malih kurilnih naprav, nad katerim že stoletja bdi dimnikarska dejavnost, zahteva resne spremembe. V našem studiu je bil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.
VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Rožni venec

VEČ ...|8. 2. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|8. 2. 2019
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|7. 2. 2019
Mobing

V Svetovalnici smo gostili psihoterapetvko Majo Koren Kocjančič in govorili o mobingu in trpinčenju zaposlenih. Kako naj posameznik ravna, ko zazna tako početje, katera so samozaščitna ravnanja in kako naj postopa v stiku z nadrejenim z močnejšim egom. Kako krmariti med žaljivkami in visokimi zahtevami? To so vprašanja, ki smo jih zastavili naši gostji.

Mobing

V Svetovalnici smo gostili psihoterapetvko Majo Koren Kocjančič in govorili o mobingu in trpinčenju zaposlenih. Kako naj posameznik ravna, ko zazna tako početje, katera so samozaščitna ravnanja in kako naj postopa v stiku z nadrejenim z močnejšim egom. Kako krmariti med žaljivkami in visokimi zahtevami? To so vprašanja, ki smo jih zastavili naši gostji.

družbaodnosi

Svetovalnica

Mobing
V Svetovalnici smo gostili psihoterapetvko Majo Koren Kocjančič in govorili o mobingu in trpinčenju zaposlenih. Kako naj posameznik ravna, ko zazna tako početje, katera so samozaščitna ravnanja in kako naj postopa v stiku z nadrejenim z močnejšim egom. Kako krmariti med žaljivkami in visokimi zahtevami? To so vprašanja, ki smo jih zastavili naši gostji.
VEČ ...|7. 2. 2019
Mobing
V Svetovalnici smo gostili psihoterapetvko Majo Koren Kocjančič in govorili o mobingu in trpinčenju zaposlenih. Kako naj posameznik ravna, ko zazna tako početje, katera so samozaščitna ravnanja in kako naj postopa v stiku z nadrejenim z močnejšim egom. Kako krmariti med žaljivkami in visokimi zahtevami? To so vprašanja, ki smo jih zastavili naši gostji.

Tanja Dominko

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|30. 1. 2019
Kava, izvor in priprava

Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

Kava, izvor in priprava

Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Kava, izvor in priprava
Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.
VEČ ...|30. 1. 2019
Kava, izvor in priprava
Kava je opojna tekočina, brez katere si mnogi ne predstavljajo svojega vsakdana. Z nami v studiu je bil Tine Čokl, človek, ki o kavi ve zelo veliko in bo marsikaj zaupal tudi nam.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2019
Otroci z avtizmom

Tokrat je bila naša gostja Patricija Lovišček, mati fanta z avtizmom in ustanoviteljica koprskega zavoda Modri december. V nekem intervjuju je dejala: Življenje z avtizmom nas lahko nauči živeti preprosteje, brez balasta, ki ga je v življenju zagotovo preveč.

Otroci z avtizmom

Tokrat je bila naša gostja Patricija Lovišček, mati fanta z avtizmom in ustanoviteljica koprskega zavoda Modri december. V nekem intervjuju je dejala: Življenje z avtizmom nas lahko nauči živeti preprosteje, brez balasta, ki ga je v življenju zagotovo preveč.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Otroci z avtizmom
Tokrat je bila naša gostja Patricija Lovišček, mati fanta z avtizmom in ustanoviteljica koprskega zavoda Modri december. V nekem intervjuju je dejala: Življenje z avtizmom nas lahko nauči živeti preprosteje, brez balasta, ki ga je v življenju zagotovo preveč.
VEČ ...|29. 1. 2019
Otroci z avtizmom
Tokrat je bila naša gostja Patricija Lovišček, mati fanta z avtizmom in ustanoviteljica koprskega zavoda Modri december. V nekem intervjuju je dejala: Življenje z avtizmom nas lahko nauči živeti preprosteje, brez balasta, ki ga je v življenju zagotovo preveč.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2019
Vpliv padavin na onesnaževala v zraku

Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Vpliv padavin na onesnaževala v zraku

Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

kmetijstvosvetovanjenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vpliv padavin na onesnaževala v zraku
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.
VEČ ...|29. 1. 2019
Vpliv padavin na onesnaževala v zraku
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|28. 1. 2019
Utrinki z zadnjih mini radijskih počitnic in vtisti z Ugande

Tanja Dominko je v kratki reportaži zbrala nekaj utrinkov s prvih letošnjih mini počitnic, ki so se pretekli konec tedna odvijale v Termah 3000. Drug del oddaje pa je bil tokrat v misijonskih barvah, ki sta jih s svojimi še svežimi vtisi k nam prinesel Jure Sešek - pred nekaj dnevi sta se vrnila z obiska misijona patra Danila Lisijaka v Ugandi.

Utrinki z zadnjih mini radijskih počitnic in vtisti z Ugande

Tanja Dominko je v kratki reportaži zbrala nekaj utrinkov s prvih letošnjih mini počitnic, ki so se pretekli konec tedna odvijale v Termah 3000. Drug del oddaje pa je bil tokrat v misijonskih barvah, ki sta jih s svojimi še svežimi vtisi k nam prinesel Jure Sešek - pred nekaj dnevi sta se vrnila z obiska misijona patra Danila Lisijaka v Ugandi.

Uganda 2019PROmisijonimini počitnice

Prijatelji Radia Ognjišče

Utrinki z zadnjih mini radijskih počitnic in vtisti z Ugande
Tanja Dominko je v kratki reportaži zbrala nekaj utrinkov s prvih letošnjih mini počitnic, ki so se pretekli konec tedna odvijale v Termah 3000. Drug del oddaje pa je bil tokrat v misijonskih barvah, ki sta jih s svojimi še svežimi vtisi k nam prinesel Jure Sešek - pred nekaj dnevi sta se vrnila z obiska misijona patra Danila Lisijaka v Ugandi.
VEČ ...|28. 1. 2019
Utrinki z zadnjih mini radijskih počitnic in vtisti z Ugande
Tanja Dominko je v kratki reportaži zbrala nekaj utrinkov s prvih letošnjih mini počitnic, ki so se pretekli konec tedna odvijale v Termah 3000. Drug del oddaje pa je bil tokrat v misijonskih barvah, ki sta jih s svojimi še svežimi vtisi k nam prinesel Jure Sešek - pred nekaj dnevi sta se vrnila z obiska misijona patra Danila Lisijaka v Ugandi.

Franci TrstenjakTanja Dominko

Uganda 2019PROmisijonimini počitnice

Svetovalnica

VEČ ...|24. 1. 2019
Mobilna telefonija in paketi

V Svetovalnici smo tokrat naglas razmišljali o tem, kako drago življenje postaja za vse uporabnike televizije, interneta in telefonije. Paketi se postopoma dražijo, mnogi ostajajo ujeti v pogodbe, ki si jih ne želijo, menjava ponudnika terja veliko znanja. Z nami v studiu je bil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Mobilna telefonija in paketi

V Svetovalnici smo tokrat naglas razmišljali o tem, kako drago življenje postaja za vse uporabnike televizije, interneta in telefonije. Paketi se postopoma dražijo, mnogi ostajajo ujeti v pogodbe, ki si jih ne želijo, menjava ponudnika terja veliko znanja. Z nami v studiu je bil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

svetovanje

Svetovalnica

Mobilna telefonija in paketi
V Svetovalnici smo tokrat naglas razmišljali o tem, kako drago življenje postaja za vse uporabnike televizije, interneta in telefonije. Paketi se postopoma dražijo, mnogi ostajajo ujeti v pogodbe, ki si jih ne želijo, menjava ponudnika terja veliko znanja. Z nami v studiu je bil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
VEČ ...|24. 1. 2019
Mobilna telefonija in paketi
V Svetovalnici smo tokrat naglas razmišljali o tem, kako drago življenje postaja za vse uporabnike televizije, interneta in telefonije. Paketi se postopoma dražijo, mnogi ostajajo ujeti v pogodbe, ki si jih ne želijo, menjava ponudnika terja veliko znanja. Z nami v studiu je bil Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 1. 2019
Nepremičninski trg

Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.

Nepremičninski trg

Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Nepremičninski trg
Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.
VEČ ...|21. 1. 2019
Nepremičninski trg
Leto, ki se je izteklo, je bilo na nepremičninskem trgu precej dinamično. Kaj prinaša to leto tistim, ki iščejo pravo nepremičnino? Kako smotrna je prodaja v teh časih in kako se lotiti nakupa? Katere so prednosti sklenitve posla prek agencije in katere pasti, če se zadeve lotimo sami. V našem studiu je bila strokovnjakinja Karmen Vidmar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji

V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

svetovanjegradnjaekologijales

Svetovalnica

Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.
VEČ ...|18. 1. 2019
Arhitekt Jernej Markelj o eko gradnji
V studiu se nam je pridružil arhitekt Jernej Markelj, tudi sodelavec Eko sklada, ki je povedal nekaj osnovnih dejstev o eko gradnji. Kakšna je ta gradnja, zakaj je bolj ekološko sprejemljiva ter bolj trajnostna in tudi o tem kakšne spodbude država namenja za tako gradnjo in obnovo že obstoječih stavb.

Tanja Dominko

svetovanjegradnjaekologijales

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

Damjana Žišt o varnosti v zaporih

Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

infopolitika

Informativni prispevki

Damjana Žišt o varnosti v zaporih
Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.
VEČ ...|18. 1. 2019
Damjana Žišt o varnosti v zaporih
Z dobro poznavalko različnih sodnih procesov smo se pogovarjali o polemiki varnosti v zaporih, ki se je pojavila po pobegu dveh zapornikov iz koprskega zapora.

Tanja Dominko

infopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 1. 2019
Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki

Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki
Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.
VEČ ...|14. 1. 2019
Janez Juhant o Dražgošah in aktualni politiki
Dr. Janeza Juhanta smo prosili za odziv na nedavno borčevsko slovesnost v Dražgošah in polemikah, ki jih ta prireditev vsako leto sproži. Ustavili smo se pri predlogu poslanca Mihe Kordiša o izključitvi Teološke fakultete iz izobraževalnega procesa učiteljev ter gosta povprašali tudi za mnenje o nedavni konvenciji Katedrala svobode, na kateri se je zbralo okoli 60 predstavnikov politike, podjetništva in kulture.

Tanja Dominko

družbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|8. 1. 2019
Ravnovesje v odnosu

Tokrat smo povabili psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek. Govorili smo o odnosih, o tem, kaj je potrebno za dober zakon, ali je zvestoba v današnjem času res nedosegljiva vrednota. Gostja je spregovorila tudi o tem, kako poskrbeti za dobro ravnovesje med materinstvom in partnerstvom.

Ravnovesje v odnosu

Tokrat smo povabili psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek. Govorili smo o odnosih, o tem, kaj je potrebno za dober zakon, ali je zvestoba v današnjem času res nedosegljiva vrednota. Gostja je spregovorila tudi o tem, kako poskrbeti za dobro ravnovesje med materinstvom in partnerstvom.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Ravnovesje v odnosu
Tokrat smo povabili psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek. Govorili smo o odnosih, o tem, kaj je potrebno za dober zakon, ali je zvestoba v današnjem času res nedosegljiva vrednota. Gostja je spregovorila tudi o tem, kako poskrbeti za dobro ravnovesje med materinstvom in partnerstvom.
VEČ ...|8. 1. 2019
Ravnovesje v odnosu
Tokrat smo povabili psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek. Govorili smo o odnosih, o tem, kaj je potrebno za dober zakon, ali je zvestoba v današnjem času res nedosegljiva vrednota. Gostja je spregovorila tudi o tem, kako poskrbeti za dobro ravnovesje med materinstvom in partnerstvom.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 1. 2019
Posvojitve otrok

Naša gostja je bila dr. Viktorija Bevc iz Društva Deteljica.

Posvojitve otrok

Naša gostja je bila dr. Viktorija Bevc iz Društva Deteljica.

svetovanjeotrociizobraževanje

Svetovalnica

Posvojitve otrok
Naša gostja je bila dr. Viktorija Bevc iz Društva Deteljica.
VEČ ...|3. 1. 2019
Posvojitve otrok
Naša gostja je bila dr. Viktorija Bevc iz Društva Deteljica.

Tanja Dominko

svetovanjeotrociizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|2. 1. 2019
Iva Dimic

Pogovarjali smo se s poslanko Ivo Dimic, za katero je bilo minulo leto zelo naporno, a je v njem znova odkrila moč molitve in prijateljstva z Bogom.

Iva Dimic

Pogovarjali smo se s poslanko Ivo Dimic, za katero je bilo minulo leto zelo naporno, a je v njem znova odkrila moč molitve in prijateljstva z Bogom.

pogovorpolitika

Pogovor o

Iva Dimic
Pogovarjali smo se s poslanko Ivo Dimic, za katero je bilo minulo leto zelo naporno, a je v njem znova odkrila moč molitve in prijateljstva z Bogom.
VEČ ...|2. 1. 2019
Iva Dimic
Pogovarjali smo se s poslanko Ivo Dimic, za katero je bilo minulo leto zelo naporno, a je v njem znova odkrila moč molitve in prijateljstva z Bogom.

Tanja Dominko

pogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Hepatitis C

Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
VEČ ...|28. 12. 2018
Hepatitis C
Govorili smo o hepatitisu C, ki je ozdravljiva bolezen. Pomembno pa je, da jo pravočasno odkrijemo, saj dolgo ne kaže nobenih znakov. Naša gostja je bila prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|28. 12. 2018
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?

Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.

Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?

Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.

komentarspomindomoljubje

Komentar tedna

Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.
VEČ ...|28. 12. 2018
Ali ste ob dnevu samostojnosti in enotnosti izobesili slovensko zastavo?
Helena Jaklitsch se v svojem komentarju sprašuje o slabem odnosu do lastne države ter o vzrokih, ki do tega stanja pripeljali.

Helena Jaklitsch

komentarspomindomoljubje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 12. 2018
Lepo vedenje naših najmlajših

Kako jih pripraviti na obisk restavracije, bazena, trgovine. Ali je res dovoljeno vse, ker so to naši otroci? V našem studiu je bila avtorica knjige Moj prijatelj Bontonček Irena Potočar Papež.

Lepo vedenje naših najmlajših

Kako jih pripraviti na obisk restavracije, bazena, trgovine. Ali je res dovoljeno vse, ker so to naši otroci? V našem studiu je bila avtorica knjige Moj prijatelj Bontonček Irena Potočar Papež.

vzgojasvetovanjeotrocimladi

Svetovalnica

Lepo vedenje naših najmlajših
Kako jih pripraviti na obisk restavracije, bazena, trgovine. Ali je res dovoljeno vse, ker so to naši otroci? V našem studiu je bila avtorica knjige Moj prijatelj Bontonček Irena Potočar Papež.
VEČ ...|27. 12. 2018
Lepo vedenje naših najmlajših
Kako jih pripraviti na obisk restavracije, bazena, trgovine. Ali je res dovoljeno vse, ker so to naši otroci? V našem studiu je bila avtorica knjige Moj prijatelj Bontonček Irena Potočar Papež.

Tanja Dominko

vzgojasvetovanjeotrocimladi

Pogovor o

VEČ ...|26. 12. 2018
Jože Pučnik in memoriam

»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

Jože Pučnik in memoriam

»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

družbapolitikaspomin

Pogovor o

Jože Pučnik in memoriam
»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.
VEČ ...|26. 12. 2018
Jože Pučnik in memoriam
»Pogovor o« ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo posvetili Jožetu Pučniku in njegovi vlogi pri osamosvajanja Slovenije. Petnajst let po njegovem odhodu prisluhnite oddaji, ki jo je januarja 2003 pripravila Tanja Dominko.

Jože Bartolj

družbapolitikaspomin

Sveta maša

VEČ ...|24. 12. 2018
Božična polnočnica iz cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični

Iz župnijske cerkve v Šentvidu pri Stični smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Izidor Grošelj, pel pa mešani župnijski pevski pod vodstvom Roberta Markoviča. Na orgle sta igrala Žiga Jernejčič in Tanja Kastelic Tomažič. Prenos je omogočila ekipa RTV SLO.

Božična polnočnica iz cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični

Iz župnijske cerkve v Šentvidu pri Stični smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Izidor Grošelj, pel pa mešani župnijski pevski pod vodstvom Roberta Markoviča. Na orgle sta igrala Žiga Jernejčič in Tanja Kastelic Tomažič. Prenos je omogočila ekipa RTV SLO.

duhovnostbožič

Sveta maša

Božična polnočnica iz cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični
Iz župnijske cerkve v Šentvidu pri Stični smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Izidor Grošelj, pel pa mešani župnijski pevski pod vodstvom Roberta Markoviča. Na orgle sta igrala Žiga Jernejčič in Tanja Kastelic Tomažič. Prenos je omogočila ekipa RTV SLO.
VEČ ...|24. 12. 2018
Božična polnočnica iz cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični
Iz župnijske cerkve v Šentvidu pri Stični smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Izidor Grošelj, pel pa mešani župnijski pevski pod vodstvom Roberta Markoviča. Na orgle sta igrala Žiga Jernejčič in Tanja Kastelic Tomažič. Prenos je omogočila ekipa RTV SLO.

Radio Ognjišče

duhovnostbožič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 12. 2018
Med je lahko lepo darilo

Tanja Magdič, svetovalka specialistka pri ČZS je opozorila, da je med lahko lepo in primerno darilo.

Med je lahko lepo darilo

Tanja Magdič, svetovalka specialistka pri ČZS je opozorila, da je med lahko lepo in primerno darilo.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Med je lahko lepo darilo
Tanja Magdič, svetovalka specialistka pri ČZS je opozorila, da je med lahko lepo in primerno darilo.
VEČ ...|20. 12. 2018
Med je lahko lepo darilo
Tanja Magdič, svetovalka specialistka pri ČZS je opozorila, da je med lahko lepo in primerno darilo.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

zaposlovanjegospodarstvo

Pogovor o

Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.
VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Tanja Dominko

zaposlovanjegospodarstvo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 12. 2018
Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla

Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

svetovanjerodoslovjezgodovina

Svetovalnica

Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla
Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.
VEČ ...|14. 12. 2018
Tino Mamić o rodoslovju in sestavljanju družinskega debla
Tino Mamić, novinar in zgodovinar, se v zadnjih letih profesionalno ukvarja s sestavljanjem družinskih debel. Povedal je več o rodoslovju in o tem kako lahko sami začnemo iskati podatke o naših prednikih.

Tanja Dominko

svetovanjerodoslovjezgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|11. 12. 2018
Ko otrok zboli za rakom

Ni veliko primerov a vseeno je nekaj družin v Sloveniji, ki se pri svojem otroku spopadejo z diagnozo rak. O tej temi smo spregovorili s tokratno gostjo dr. Majdo Benik Dolničar.

Ko otrok zboli za rakom

Ni veliko primerov a vseeno je nekaj družin v Sloveniji, ki se pri svojem otroku spopadejo z diagnozo rak. O tej temi smo spregovorili s tokratno gostjo dr. Majdo Benik Dolničar.

svetovanje

Svetovalnica

Ko otrok zboli za rakom
Ni veliko primerov a vseeno je nekaj družin v Sloveniji, ki se pri svojem otroku spopadejo z diagnozo rak. O tej temi smo spregovorili s tokratno gostjo dr. Majdo Benik Dolničar.
VEČ ...|11. 12. 2018
Ko otrok zboli za rakom
Ni veliko primerov a vseeno je nekaj družin v Sloveniji, ki se pri svojem otroku spopadejo z diagnozo rak. O tej temi smo spregovorili s tokratno gostjo dr. Majdo Benik Dolničar.

Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 12. 2018
Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi

Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.

Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi

Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.

družbakomentarpogovorpolitikaŽiga Turk

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi
Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.
VEČ ...|10. 12. 2018
Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi
Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.

Tanja Dominko

družbakomentarpogovorpolitikaŽiga Turk

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2019
Kako govoriš in kdo si?

Kako govoriš in kdo si?

Radio Ognjišče

duhovnostpogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2019
Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.

Elizabeth Lukas: Življenjski smisel je vedno tukaj, zato moramo v vsakem trenutku živeti zavestno, to pa od nas zahteva odgovornost.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Priveži svoj voz na kakšno zvezdo (založba Novi svet). Dr. Elisabeth Lukas je najbolj znana učenka utemeljitelja logoterapije dr. Viktorja E. Frankla. Kot klinična psihologinja in psihoterapevtka se je specializirala za praktično uporabo logoterapije. Napisala je več knjig in je tudi priljubljena predavateljica. Njena dela so prevedena v kar 17 jezikov.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|25. 4. 2019
Varna vožnja motoristov

Z nami je bil vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko Vojko Safran. Izvedeli smo kako pomembna je priprava motorja, kako nujna zaščitna obleka in kako odločilnega pomena hitrost. Oddajo smo pripravili v sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh.

Varna vožnja motoristov

Z nami je bil vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko Vojko Safran. Izvedeli smo kako pomembna je priprava motorja, kako nujna zaščitna obleka in kako odločilnega pomena hitrost. Oddajo smo pripravili v sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh.

Jure Sešek

AMZSOdgovorno na pot varno na vrhpogovormotoristi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 4. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 4. 2019
Tenorist Klemen Torkar o majskih Marijinih koncertih

Tenorist Klemen Torkar predstavlja niz Marijinih koncertov, ki jih pripravljajo skupaj violinist Luka Štiftar, Citrarska skupina KD Ihan pod vodstvom Petra Napreta, tenorist Klemen Torkar in Ženski PZ Jutro Ihan.

Tenorist Klemen Torkar o majskih Marijinih koncertih

Tenorist Klemen Torkar predstavlja niz Marijinih koncertov, ki jih pripravljajo skupaj violinist Luka Štiftar, Citrarska skupina KD Ihan pod vodstvom Petra Napreta, tenorist Klemen Torkar in Ženski PZ Jutro Ihan.

Jože Bartolj

Klemen Torkar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2019
Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Znamenja napada podlubnikov

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 4. 2019
Varna vožnja motoristov

Z nami je bil vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko Vojko Safran. Izvedeli smo kako pomembna je priprava motorja, kako nujna zaščitna obleka in kako odločilnega pomena hitrost. Oddajo smo pripravili v sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh.

Varna vožnja motoristov

Z nami je bil vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje Vransko Vojko Safran. Izvedeli smo kako pomembna je priprava motorja, kako nujna zaščitna obleka in kako odločilnega pomena hitrost. Oddajo smo pripravili v sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh.

Jure Sešek

AMZSOdgovorno na pot varno na vrhpogovormotoristi

Bim bam bom

VEČ ...|25. 4. 2019
Bim bam bom dne 25. 4.

Bim bam bom dne 25. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|25. 4. 2019
Pomirite se!

Jezus je stopil v sredo mednje in jim rekel: Mir vam bodi! Vznemirili so se ter se prestrašili. (Lk 24, 36-37)

Pomirite se!

Jezus je stopil v sredo mednje in jim rekel: Mir vam bodi! Vznemirili so se ter se prestrašili. (Lk 24, 36-37)

Gregor Čušin

duhovnost