Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|30. 10. 2025
Kostanjev domači prijatelj

Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.  

Kostanjev domači prijatelj

Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kostanjev domači prijatelj

Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.  

VEČ ...|30. 10. 2025
Kostanjev domači prijatelj

Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Pogovor o

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

politikaživljenje

Pogovor o

Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

VEČ ...|29. 10. 2025
Pokojninska reforma

V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež. 

Radio OgnjiščeTanja Dominko

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 10. 2025
Starost, kaj prinaša?

Z nami je bila zdravnica Ana Ramovš, ki dela tako v Univerzitetnem kliničnem centru kot tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer raziskuje zdravo staranje. Pomagala nam je osvetliti različne vidike starosti.  

Starost, kaj prinaša?

Z nami je bila zdravnica Ana Ramovš, ki dela tako v Univerzitetnem kliničnem centru kot tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer raziskuje zdravo staranje. Pomagala nam je osvetliti različne vidike starosti.  

svetovanje

Svetovalnica

Starost, kaj prinaša?

Z nami je bila zdravnica Ana Ramovš, ki dela tako v Univerzitetnem kliničnem centru kot tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer raziskuje zdravo staranje. Pomagala nam je osvetliti različne vidike starosti.  

VEČ ...|29. 10. 2025
Starost, kaj prinaša?

Z nami je bila zdravnica Ana Ramovš, ki dela tako v Univerzitetnem kliničnem centru kot tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka, kjer raziskuje zdravo staranje. Pomagala nam je osvetliti različne vidike starosti.  

Tanja Dominko

svetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 10. 2025
Utrip dneva dne 28. 10.

  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.

Utrip dneva dne 28. 10.

  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 28. 10.
  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.
VEČ ...|28. 10. 2025
Utrip dneva dne 28. 10.
  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.

Radio Ognjišče

infonovice

Svetovalnica

VEČ ...|28. 10. 2025
Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

svetovanje

Svetovalnica

Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

VEČ ...|28. 10. 2025
Vpliv onesnaženega zraka na pljuča

V zimskem času je zrak v Sloveniji najbolj obremenjen predvsem z emisijami malih kurilnih naprav na lesno biomaso - zakaj so te problem in kako kurjenje na prostem vpliva na naše zdravje. V našem studiu smo gostili dr. Majdo Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je osvetlila problematiko z različnih zornih kotov.

Radio OgnjiščeTanja Dominko

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|24. 10. 2025
Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

svetovanje

Svetovalnica

Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

VEČ ...|24. 10. 2025
Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Radio OgnjiščeTanja Dominko

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2025
Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

svetovanjedružbaodnosi

Svetovalnica

Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

VEČ ...|22. 10. 2025
Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 11. 2025
Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 11. 2025
Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Odpuščanje

V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancsočutjezamereegostarost

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 11. 2025
Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Del premišljevanja misijonarji upanja med ljudmi

Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.

Jure Sešek

duhovnostmisijon