Rajko Podgoršek: Po sezoni interpelacij sledi sezona boja za politično sredino

Prestani interpelaciji proti ministroma Janezu Ciglerju Kralju ter Simoni Kustec na nek način označujeta (začasni) konec ofenzive levega političnega ozadja proti tretji Janševi vladi. Ob pripravi države na morebitni tretji epidemiološki val ter hkratno veliko pričakovanje cepilnega vala, ki naj bi rasel vse do poletja, sedanji trenutek ponuja možnost razmisleka o prihodnjem razvoju dogodkov. Obe, časovno sicer ne, toda medijsko presenetljivo hitro prestani interpelaciji nista imeli tistega ideološkega naboja, ki so ga tako koalicija KUL kot tudi njeni medijski podporniki napihovali v celotnem preteklem letu in zato ponujata več vprašanj kot odgovorov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Od nezaupnic do interpelacij: potop države ali potop skrajne levice?

Suspenz, v katerem levi mediji ter interesne skupine iz ozadja držijo celotno državo, se noče in noče končati. Sovražniki trenutne vlade sredstev ne izbirajo in se na okoliščine ne ozirajo.

Vse skupaj spominja na znameniti izrek francoskega kralja Ludvika XV “Après nous, le déluge” oz. v slovenščini, ”Za nami potop.” In čeprav je bil prednik tega nonšalantnega in nihilističnega vladarja absolutistični ter mogočni vladar Ludvik XIV, ‘Sončni kralj’, se je francoska kraljevina pod težo nakopičenih težav zrušila že pod njegovim nesrečnim naslednikom Ludvikom XVI, ki ga je giljotina skrajšala za glavo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Ljudje, ki jim bo v Sloveniji potrebno reči: ‘Dovolj!

 Smo v Adventu 2020 in po vsem svetu še vedno divja ‘protikoronska vojna’. Toda medtem, ko večina svetovnih držav enotno vodijo politično vojno ukrepov PROTI koroni, Slovenci vodimo politično vojno OKROG korone. Kot je pred dnevi priznala znana doktorica socioloških znanosti, Vesna Vuk Godina, je ostal samo še ”odpor do vlade in upor proti njej”  ter ”Rabimo vlado, ki jo bomo upoštevali.” V takšnih trenutkih se je potrebno vprašati, kako lahko v številnih krogih spoštovana profesorica, ki je velika strokovnjakinja na svojem področju, pride do takšnih politikantskih zaključkov?

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Papež Frančišek in slovenska levica – (ne)pričakovano prijateljstvo

Nova enciklika papeža Frančiška, ‘‘Vsi bratje’‘ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Rajko Podgoršek: Slovenska politika v igri pokra z visokimi vložki

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek: Ena korona epidemija, dva politična tabora, sto politikantskih mnenj, tisoče osebnih zamer

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Nova Slovenija (NSi) in nje skušnjave

Komentar ob ponudbi Mateja Tonina Marjanu Šarcu za nadkoalicijskega partnerja.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.