Komentar tedna

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ...|22. 7. 2022
Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

komentardružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

VEČ ...|22. 7. 2022
Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani



 

Marko Pavliha

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|8. 4. 2022
Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

VEČ ...|8. 4. 2022
Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani


 


 

Marko Pavliha

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|28. 1. 2022
Marko Pavliha: O spoštljivi komunikaciji

Med osnovnimi retoričnimi pravili je recimo Katonovo, da naj držimo misel in besede ji bodo sledile, pa tudi tisto, da besede mičejo, zgledi vlečejo, in bolj kot besede so ključna dejanja.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: O spoštljivi komunikaciji

Med osnovnimi retoričnimi pravili je recimo Katonovo, da naj držimo misel in besede ji bodo sledile, pa tudi tisto, da besede mičejo, zgledi vlečejo, in bolj kot besede so ključna dejanja.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: O spoštljivi komunikaciji

Med osnovnimi retoričnimi pravili je recimo Katonovo, da naj držimo misel in besede ji bodo sledile, pa tudi tisto, da besede mičejo, zgledi vlečejo, in bolj kot besede so ključna dejanja.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|28. 1. 2022
Marko Pavliha: O spoštljivi komunikaciji

Med osnovnimi retoričnimi pravili je recimo Katonovo, da naj držimo misel in besede ji bodo sledile, pa tudi tisto, da besede mičejo, zgledi vlečejo, in bolj kot besede so ključna dejanja.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružba

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2022
Priložnosti v pandemiji

Prof. dr. Marko Pavliha je o priložnostih v času epidemije, ko večina razmišlja o stvareh, ki so nam odvzete ali o vrednotah, ki so kratene, pisal v kolumni. V pogovoru smo nanizali veliko razlogov za optimizem tudi v času pandemičnih sprememb in negotovosti.     

Priložnosti v pandemiji

Prof. dr. Marko Pavliha je o priložnostih v času epidemije, ko večina razmišlja o stvareh, ki so nam odvzete ali o vrednotah, ki so kratene, pisal v kolumni. V pogovoru smo nanizali veliko razlogov za optimizem tudi v času pandemičnih sprememb in negotovosti.     

svetovanjedružbaduhovnostvzgojasvetovanje

Svetovalnica

Priložnosti v pandemiji

Prof. dr. Marko Pavliha je o priložnostih v času epidemije, ko večina razmišlja o stvareh, ki so nam odvzete ali o vrednotah, ki so kratene, pisal v kolumni. V pogovoru smo nanizali veliko razlogov za optimizem tudi v času pandemičnih sprememb in negotovosti.     

VEČ ...|14. 1. 2022
Priložnosti v pandemiji

Prof. dr. Marko Pavliha je o priložnostih v času epidemije, ko večina razmišlja o stvareh, ki so nam odvzete ali o vrednotah, ki so kratene, pisal v kolumni. V pogovoru smo nanizali veliko razlogov za optimizem tudi v času pandemičnih sprememb in negotovosti.     

Nataša Ličen

svetovanjedružbaduhovnostvzgojasvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

komentardružbaodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha

komentardružbaodnosizdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Svetovalnica

VEČ ...|1. 12. 2022
Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Iščete ravnotežje ob uporabi telefonov pri mladostnikih?

V Svetovalnici smo govorili o iskanju pravega ravnotežja pri uporabi tehnologije. Skoraj tri četrtine vprašanih najstnikov in najstnic v osnovni šoli se počuti prezasedene z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom. Kljub takšni samorefleksiji je večina njih in njihovih staršev nemočna pri spopadanju z izzivom ekranov. Z nami je bil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaotrociodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 11. 2022
»Princeska« se spremeni

Pauline je ozdravela in najprej še ni spremenila načina življenja, vikar Würtz pa je s svojimi besedami začel spreminjati njeno srce in začela je misliti na druge, pomagati delavcem v tovarni, hoditi k bolnikom v bolnišnico. Ali Gospod res lahko spreminja srca?

»Princeska« se spremeni

Pauline je ozdravela in najprej še ni spremenila načina življenja, vikar Würtz pa je s svojimi besedami začel spreminjati njeno srce in začela je misliti na druge, pomagati delavcem v tovarni, hoditi k bolnikom v bolnišnico. Ali Gospod res lahko spreminja srca?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spominživljenje

Globine

VEČ ...|8. 11. 2022
Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Kako razumeti in živeti blagre?

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostblagrisvetništvogovor na goriodnosivzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 12. 2022
V Mariboru so odprli lutkovni muzej

Komentar Družina

VEČ ...|1. 12. 2022
Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|1. 12. 2022
Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 12. 2022
Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Nataša Ličen

šport