Marko Pavliha: Kako postati “intronavt”

Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Logopedagogika kot holistična vzgoja za Človeka

Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Brez besed ni misli

Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Kontemplacija izpod bolniške odeje

Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.” 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Smeh je pol zdravja

Drage poslušalke in poslušalci, “dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,” nam je Ježkove stihe živahno prepeval Kekec, “smej se, vriskaj, pesem piskaj, pa lahko boš srečo ujel.”  Želim vam nasmejano poletje.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: O odrešilnem etosu prihodnosti

V teh bridkih planetarnih časih še posebej hrepenim po svetlem etosu in erosu življenja, zaskrbljen zaradi temnega tanatosa, ki nasilno nasprotuje ljubezni in z destruktivnim nagonom požira življenje. Ampak življenje je vse, kar zares obstaja, je zavest, najžlahtnejša dobrina, vrednota in svetinja. Svetost življenja čutečih bitij je bistvo etosa, vrhovne etike, naravnega prava in morale. Zato je umor najhujše kaznivo dejanje in vojna najstrašnejše zlo, ki množično ubijanje maskira s politiko in uniformami ter opravičuje z lažmi in praznimi obljubami.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani