Komentar tedna

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

komentardružbaodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha

komentardružbaodnosizdravstvo

Via positiva

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|12. 2. 2021
Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

komentarkulturadružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

VEČ ...|12. 2. 2021
Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha

komentarkulturadružba

Komentar tedna

VEČ ...|4. 12. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

VEČ ...|4. 12. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.
VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?

Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

politikadružbakomentar

Komentar tedna

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.
VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha

politikadružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|15. 5. 2020
Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Marko Pavliha: Biti v zanosu

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Biti v zanosu
Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.
VEČ ...|15. 5. 2020
Marko Pavliha: Biti v zanosu
Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta
Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.
VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta
Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|14. 2. 2020
Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni

Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni
Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.
VEČ ...|14. 2. 2020
Marko Pavliha: O Valentinovem in celostni ljubezni
Komentar profesorja prava ob 14. februarju o ljubezni, ki je bistvo tudi današnjega praznika.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

infopolitikamejahrvaškaarbitraža

Informativni prispevki

Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.
VEČ ...|31. 1. 2020
Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Alen Salihović

infopolitikamejahrvaškaarbitraža

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

infopolitika

Informativni prispevki

Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.
VEČ ...|31. 1. 2020
Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Alen Salihović

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

marko pavlihasodiščeeuinfopolitika

Informativni prispevki

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.
VEČ ...|15. 1. 2020
Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Alen Salihović

marko pavlihasodiščeeuinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2019
Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

infopolitikaarbitražapavliha

Informativni prispevki

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.
VEČ ...|11. 12. 2019
Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Alen Salihović

infopolitikaarbitražapavliha

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|21. 9. 2021
Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Pridelava žit: Premika se. V pozitivno smer!

Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.

Radio Ognjišče

komentaržitokmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|25. 9. 2021
Nerazumevanje je kraj razodevanja

Učenci še vedno ne razumejo, kaj jim …


 

Nerazumevanje je kraj razodevanja

Učenci še vedno ne razumejo, kaj jim …


 

p. Primož Jakop DJ

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|21. 9. 2021
Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Claudia Croos Müller: Drobne telesne vaje za več ljubezni in sočutja s takojšnjim učinkom na čustva misli in dejanja.

Predstavili smo preprosto in hkrati učinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila Claudia Croos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebni ordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskih motenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj je razvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa v možgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesa skrbimo za dobro čustveno počutje.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2021
Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Študentski domovi

Novo študijsko leto je pred vrati, nas pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za bivanje mladih v študentskih domovih v Ljubljani. Z nami je bil Igor Brlek, v oddaji pa smo slišali tudi ravnatelja Študentskega doma Janeza Gnidovca Riharda Režka.

Tanja Dominko

svetovanještudentišolabivanještudijizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|25. 9. 2021
Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Roman Globokar: šola v digitalni dobi

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostšolaspletizobraževanjeotrocimladi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 9. 2021
Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 9. 2021
Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Jure Sešek

glasbaklasikaEuropa CantatDružinski DO RE MIdružina KokotKvartet Štiglic

Moja zgodba

VEČ ...|26. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill Mile

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 9. 2021
Pogovor z Nives Fabčič

Naša gostja kljub cerebralni paralizi aktivno sodeluje v župniji. Povprašali smo jo, kako je poučevati verouk, ter kako se spominja let, ko je kot animatorka sodelovala na oratoriju. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo srečanja misijonske skupine ter dejavnost v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov in kako se spominja potovanja v Kanado.

Pogovor z Nives Fabčič

Naša gostja kljub cerebralni paralizi aktivno sodeluje v župniji. Povprašali smo jo, kako je poučevati verouk, ter kako se spominja let, ko je kot animatorka sodelovala na oratoriju. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo srečanja misijonske skupine ter dejavnost v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov in kako se spominja potovanja v Kanado.

Damijana Medved

cerebralna paralizainvalidibolnikihvaležnostverouk

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 9. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan