Sveta maša

VEČ ...|2. 11. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|2. 11. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Ambrož Mušič, somaševal je p. Edvard Kovač, diakoniral pa Gregor Pavlič. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak, na orgle je igral Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|31. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, na orgle igral Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, na orgle igral Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, na orgle igral Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|31. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, na orgle igral Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|28. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|28. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|25. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač , na orgle pa je igral Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač , na orgle pa je igral Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač , na orgle pa je igral Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|25. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje je vodil Miha Zupanc Kovač , na orgle pa je igral Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|24. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta p. Vid Lisjak in Lucija Žohar, organist je bil Matjaž Barbo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta p. Vid Lisjak in Lucija Žohar, organist je bil Matjaž Barbo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta p. Vid Lisjak in Lucija Žohar, organist je bil Matjaž Barbo.
VEČ ...|24. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta p. Vid Lisjak in Lucija Žohar, organist je bil Matjaž Barbo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|10. 10. 2019
Maša za domovino

Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

Maša za domovino

Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

duhovnost

Sveta maša

Maša za domovino
Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.
VEČ ...|10. 10. 2019
Maša za domovino
Posnetek sv. maše za domovino, ki je potekala pred shodom Rešimo Slovenijo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani. Maševal je Edvard Kovač.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|8. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševala sta patra Vid Lisjak in Edvard Kovač. Pela je Lucija Žohar, orglal pa Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševala sta patra Vid Lisjak in Edvard Kovač. Pela je Lucija Žohar, orglal pa Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševala sta patra Vid Lisjak in Edvard Kovač. Pela je Lucija Žohar, orglal pa Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|8. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševala sta patra Vid Lisjak in Edvard Kovač. Pela je Lucija Žohar, orglal pa Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

duhovnostkomentarCerkev

Komentar Družina

Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač

duhovnostkomentarCerkev

Sveta maša

VEČ ...|27. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje vodil p. Vid Lisjak, na orglah Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje vodil p. Vid Lisjak, na orglah Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje vodil p. Vid Lisjak, na orglah Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|27. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. Edvard Kovač, ljudsko petje vodil p. Vid Lisjak, na orglah Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|17. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|17. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, na orglah pa je bogoslužje spremljal Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|14. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, petje je vodil brat Mario Zrakič, orglal pa je Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, petje je vodil brat Mario Zrakič, orglal pa je Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, petje je vodil brat Mario Zrakič, orglal pa je Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|14. 6. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater Edvard Kovač, petje je vodil brat Mario Zrakič, orglal pa je Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru

O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru

O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

infoduhovnostdružbapogovor

Informativni prispevki

P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru
O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.
VEČ ...|17. 4. 2019
P. dr. Edvard Kovač o duhovnem sporočilu notredamske katedrale po požaru
O tem, kako je požar v pariški katedrali Notre Dame sovpadel z napetimi socialnimi in političnimi razmerami v Franciji, smo se pogovarjali s teologom in filozofom p. dr. Edvardom Kovačem. Opozoril je tudi na globoko duhovno sporočilo pariške stolnice, ki je vse od 12. stoletja cerkev vseh ljudi, še posebej pa nagovarja malega človeka.

Petra Stopar

infoduhovnostdružbapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 4. 2019
P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame

Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.

P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame

Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.

infodružbaduhovnostpapež

Informativni prispevki

P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame
Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.
VEČ ...|16. 4. 2019
P. Edvard Kovač o požaru v Notre Dame
Teolog in profesor pater Edvard Kovač je za naš radio spregovoril o prvih odzivih na požar v pariški katedrali Naše Gospe, do katerega je prišlo 15. aprila. Kot pravi, je obnova katedrale zdaj skrb ne samo Francije, ampak vsega sveta.

Petra Stopar

infodružbaduhovnostpapež

Sveta maša

VEČ ...|1. 4. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|1. 4. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sv. mašo je daroval p. Edvard Kovač. Orglal je Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2019
Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?

V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.

Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?

V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.

infokomentarpogovor

Informativni prispevki

Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?
V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.
VEČ ...|15. 1. 2019
Si bo francoska vlada z javno razpravo povrnila zaupanje?
V Franciji se je začela dvomesečna javna razprava, s katero želi predsednik Emanuel Macron odgovoriti na zahteve rumenih jopičev. Ti že več tednov na ulicah nasprotujejo fiskalni in socialni politiki države, ki da vse več ljudi potiskata v revščino. Poznavalec razmer v Franciji p. Edvard Kovač pravi, da je nacionalna vlada izgubila zaupanje, njen glavni izziv zdaj pa je, kako z njižimi davki ohraniti čim bolj socialno državo.

Andrej Šinko

infokomentarpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2018
Pridiga p. Edvarda Kovača

Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.

Pridiga p. Edvarda Kovača

Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.

duhovnostadvent

Informativni prispevki

Pridiga p. Edvarda Kovača
Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|13. 12. 2018
Pridiga p. Edvarda Kovača
Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.

Edvard Kovač

duhovnostadvent

Sveta maša

VEČ ...|11. 12. 2018
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.
VEČ ...|11. 12. 2018
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. dr. Edvard Kovač, somaševal in petje vodil je p. Vid Lisjak, na orgle pa je igral g. Saša Frelih Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 12. 2018
P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.

P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.
VEČ ...|10. 12. 2018
P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.

Petra Stopar

infopolitikakomentar

Sveta maša

VEČ ...|30. 10. 2018
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.
VEČ ...|30. 10. 2018
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|29. 10. 2018
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.
VEČ ...|29. 10. 2018
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Maševal je p. dr Edvard Kovač, orglal je g. Saša Frelih Mišo, pel p. Vid Lisjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|23. 10. 2018
Sveta maša iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater dr Edvard Kovač, na orgle je igral Saša Frelih Mišo, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak.

Sveta maša iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Sveto mašo je daroval pater dr Edvard Kovač, na orgle je igral Saša Frelih Mišo, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater dr Edvard Kovač, na orgle je igral Saša Frelih Mišo, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak.
VEČ ...|23. 10. 2018
Sveta maša iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval pater dr Edvard Kovač, na orgle je igral Saša Frelih Mišo, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 10. 2018
P. dr. Edvard Kovač o p. Stanislavu Škrabcu

V prostorih frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico so s slovesno mašo v spomin patra Stanislava Škrabca terslovesnostjo v novogoriškem kulturnem domu zaokrožili Škrabčevo leto. 6. oktobra je namreč minilo 100 let od smrti patra, ki je življenje posvetil ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Na poseben način so se mu v polni dvorani novogrškega kulturnega doma poklonili njegovi sobrate.

P. dr. Edvard Kovač o p. Stanislavu Škrabcu

V prostorih frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico so s slovesno mašo v spomin patra Stanislava Škrabca terslovesnostjo v novogoriškem kulturnem domu zaokrožili Škrabčevo leto. 6. oktobra je namreč minilo 100 let od smrti patra, ki je življenje posvetil ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Na poseben način so se mu v polni dvorani novogrškega kulturnega doma poklonili njegovi sobrate.

duhovnostinfo

Informativni prispevki

P. dr. Edvard Kovač o p. Stanislavu Škrabcu
V prostorih frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico so s slovesno mašo v spomin patra Stanislava Škrabca terslovesnostjo v novogoriškem kulturnem domu zaokrožili Škrabčevo leto. 6. oktobra je namreč minilo 100 let od smrti patra, ki je življenje posvetil ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Na poseben način so se mu v polni dvorani novogrškega kulturnega doma poklonili njegovi sobrate.
VEČ ...|7. 10. 2018
P. dr. Edvard Kovač o p. Stanislavu Škrabcu
V prostorih frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico so s slovesno mašo v spomin patra Stanislava Škrabca terslovesnostjo v novogoriškem kulturnem domu zaokrožili Škrabčevo leto. 6. oktobra je namreč minilo 100 let od smrti patra, ki je življenje posvetil ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Na poseben način so se mu v polni dvorani novogrškega kulturnega doma poklonili njegovi sobrate.

Alen Salihović

duhovnostinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo