Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Gradna o izvolitvi Drnovška v predsedstvo SFRJ: Bil je preverjen kader.

Mineva 30 let od prvih neposrednih volitev v predsedstvo SFRJ. S 57-odstotno podporo je politični novinec Janez Drnovšek presenetljivo premagal starega političnega in partijskega veljaka Marka Bulca. Po besedah zgodovinarja Staneta Grande izvolitev ni bila presenečenje, kot to želijo prikazati, saj so Drnovška pred tem dobro preverili.

Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji

Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

Bi radi mlade spravili na volitve?

Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji.

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Zakaj ima vprašanje dezinformacij v zadnjem času vse večjo težo?

Bruselj poziva h krepitvi boja proti dezinformacijam. Vse večja je namreč skrb, da bodo tretje države tudi na tak način skušale vplivati na bližnje volitve v Evropski parlament. Evropska komisija v nedavnem poročilu ugotavlja, da je že čutiti določen napredek. Korak dlje naj bi bil sistem hitrega obveščanja, zaživel naj bi marca. Za nekaj dodatnih pojasnil smo poklicali profesorja Žigo Turka, saj je med drugim član posebne skupine strokovnjakov, ki se na ravni Evropske unije ukvarja s to tematiko.

Zakaj na EU volitve?

Zakaj na EU volitve?, je bilo vprašanje, na katerega je poskušalo v preddverju državnega zbora odgovoriti osem evropskih poslancev iz Slovenije. Prepričani so, da nam unija nudi veliko več, kot si državljani predstavljamo.

Celjski mladinski center z več prireditvami vabi na volitve v Evropski parlament

Z Evropsko unijo je povezana tudi razstava, ki so jo opoldne odprli V knjižnici v Velenju je na ogled postavljena razstava, ki je povezana z Evropsko unijo. Pripravil jo je Celjski mladinski center, ki pred volitvami v Evropski parlament skrbi tudi za različne razprave in delavnice v srednjih šolah. Pogovarjali smo se z vodjo programov, mednarodne koordinacije in projektov Katjo Kolenc.

Dr. Matej Avbelj o uspešnosti Sodnega sveta in odhodu dr. Verice Trstenjak

Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.

Stranke sestavljajo liste za volitve v evropski parlament

V strankah se vse bolj ukvarjajo s sestavljanjem list za evropske volitve.

Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?

Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

Škof Štumpf: Letošnje volitve so poglobile razdeljenost naroda

Murskosoboški škof Peter Štumpf ocenjuje, da je preteklo leto najbolj zaznamoval obisk slovenskih škofov ad limina v Vatikanu, v škofiji, ki jo vodi, pa napredek v postopku za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Iztekajočega leta pa se bo spominjal tudi po lokalnih in državnozborskih volitvah, ki so poglobile delitev slovenskega naroda.

Ustavni sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa o neustavnosti dela volilne zakonodaje

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev

Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

Aleš Maver: Volitve brez jasnega signala

Verjetno je že moč reči, da na lokalnih volitvah opoziciji ni uspel kak velik preboj, četudi niti vladajoče koalicije ni mogoče razglasiti za zmagovalko.

Janković v Ljubljani, Šrot v Celju, Kontič v Velenju, Macedoni v Novem mestu in Jevšek v Murski Soboti zmagovalci, v drugih mestnih občinah drugi krog

Na volišča je včeraj odšla več kot polovica volilnih upravičencev v državi. V mestnih občinah je bila udeležba slabša, povprečno je znašala dobrih 46 odstotkov. Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 pa bo potreben drugi krog. Kar 134 županov in županj je dobilo vnovičen mandat.

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Državo naj vodi levica, občino desnica - Martin Nahtigal

Slovenci pokažemo željo po dejavnem državljanstvu vsaj vsake štiri leta, ko napočijo lokalne volitve. Letošnja udeležba je bila za štiri odstotke višja od lanske. Komentar Martina Nahtigala je prebral Jure Sešek.

Šola za župane in svetnike

Dr. Ivan Štuhec komentira prihajajoče lokalne volitve 2018.

Tokratne lokalne volitve tudi v znamenju vračanj nekdanjih županov

Kampanja pred lokalnimi volitvami je pri koncu. Profesor ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Miro Haček ugotavlja, da je minila v senci nedavnih državnozborskih volitev. V pogovoru je še ocenil, da večjih posebnosti ni bilo, trend, ki smo ga lahko zaznali, je vračanje nekdanjih županov.

Županski kandidati v škofijskih mestih

V oddaji smo vam predstavili še enkrat, kdo so kandidati in kandidatke za župane in županje v škofijskih mestih.

Mamić o primeru Bandellija: Šlo je za politično korupcijo

»Če minister nekomu obljublja projekt v zameno za drugo uslugo, je to korupcija. In enako velja tudi, če minister obljublja, da nekdo na razpisih na dveh ministrstvih ne bo uspel,« je zadnje dogajanje glede Marka Bandellija ocenil politični analitik Tino Mamić. Presenečen je, da vsi govorijo o napaki in neprimernem obnašanju, nihče pa o korupciji.

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru

Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi ter o Slomšku in Maistru

Za položaj župana se v Metni občini Maribor poteguje kar 18 ljudi. Na vse smo naslovili tri vprašanja, odgovore smo prejeli od 13. kandidatk in kandidatov. Zanimal nas je njihov pogled na sodelovanje z verskimi skupnostmi, kako gledajo na Antona Martina Slomška in Rudolfa Maistra ter katera bo njihova prva naloga kot župana ali županje.

Lokalna samouprava kliče po reformi - dr. Ivan Štuhec

Kampanja za lokalne volitve, še posebej županske, je prišla v finalni del. Komentar dr. Ivana Štuheca je prebrala Slavi Košir.

Kandidati za ljubljanskega župana o uravnoteženem razvoju prestolnice in stanovanjski politiki

Za ljubljanskega župana se poteguje deset kandidatov. Vsem smo poslali vprašanja o tem, kako nameravajo uravnotežiti razvoj središča in obrobja največje mestne občine ter rešiti stanovanjsko problematiko. Prejeli smo odgovore devetih kandidatov.

Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo

Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

Lokalne volitve v Murski Soboti

Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

Evropski poslanec Milan Zver (SDS) o kongresu ELS v Helsinkih

Najvplivnejša evropska politična družina, Evropska ljudska stranka, začenja dvodnevni kongres v Helsinkih, kjer bo jutri izbrala vodilnega kandidata za evropske volitve. Za to vlogo se potegujeta Nemec Manfred Weber in Finec Alexander Stubb, ki se bosta drevi pomerila v polurni javni razpravi. Glasovalno pravico ima 734 delegatov, med katerimi je 20 slovenskih, od tega deset iz SDS ter po pet iz NSi in SLS.

Dr. Aleš Maver o političnem dogajanju v Ukrajini in drugod po Evropi

Oddaja Spoznanje več, predsodek manj s publicistom in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom je tudi tokrat prinesla vsebine, povezane predvsem z dogajanjem zunaj naših meja. Ukrajina je ena tistih držav, ki jo premalokrat vzamemo pod drobnogled, prav tako različna protislovja tamkajšnjega verskega položaja. Dotaknili smo se dogajanja v Nemčiji, kjer sta največji stranki na deželnih volitvah v zelo kratkem času doživeli močna poraza. Kaj bi to utegnilo pomeniti za veliko koalicijo v Berlinu in nadaljnjo politično pot kanclerke Angele Merkel? Vse bliže so volitve v Evropski parlament. Tudi temu, kaj jih bo zaznamovalo, smo namenili nekaj pozornosti.

Zoran Janković je našel vero. Bodo Judeževi srebrniki dovolj za politično zmago? - Martin Nahtigal

Bližajo se lokalne volitve, kjer se vaški veljaki na vse možne načine trudijo pridobiti glasove svojih sokrajanov. Eni prepričujejo s preteklimi projekti, drugi z obljubami prihodnjih, tretji z novo plastjo asfalta na najbolj vidnih mestih v občini. Komentar Martina Nahtigala je prebral Matjaž Merljak.

Dr. Aleš Maver, komentar ob volitvah na Bavarskem

Na Bavarskem so se z odprtjem volišč ob 8. uri začele deželne volitve, na katerih 9,5 milijona Bavarcev odloča o novi sestavi deželnega parlamenta. Glede na napovedi se bo v najbogatejši nemški zvezni deželi končala prevlada Krščansko-socialne unije, kar bo pomemben preizkus tudi za vladajočo koalicijo v Berlinu. Za komentar smo vprašali dobrega poznavalca nemških političnih razmer publicista dr. Aleša Mavra.

Predsednik DZ Matej Tonin razpisal lokalne volitve

Čakajoč Vlado RS

Tako kot so v marsikateri politični stranki in v krogih civilne družbe v volilni kampanji napovedovali, da bodo letošnje državnozborske volitve najpomembnejše po osamosvojitvi Slovenije, sem tudi sama z veseljem, odgovornostjo in že dolgo odločena pričakovala ta 3. junij.

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Prof. dr. Ernest Petrič o rezultatih volitev

V tokratni oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost prof. dr. Ernest Petrič. Z njim smo se pogovarjali o volilnih izidih, poteku volilne kampanje, drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovenijo in širši evropski prostor … Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.

Kandidati za DZ o različnih temah in komentar dr. Ivana Štuheca

Slišali boste odgovore nekaterih kandidatk in kandidatov strank na izbrana vprašanja. Zanimal nas je njihov pogled na pravico otroka do življenja od spočetja naprej, njihov pogled na potrebne spremembe v šolstvu, pa tudi o financiranju nevladnih organizacij. Povabilu k sodelovanju so se odzvali v šestih strankah. O poteku kampanje pred nedeljskimi volitvami pa se je Alen Salihović pogovorjal z dr. Ivanom Štuhecem.

V nedeljo prinesimo vsak svojo lipovo vejico in skupaj bomo nezlomljivi

Legenda pravi, da je karantanski kralj Samo na smrtni postelji k sebi poklical tri sinove, ki so bili takrat pri njem. Vsakemu od njih je velel prinesti po eno lipovo vejo. Vsako posebej je nato zlomil s svojimi rokami. Potem jim je vnovič velel naj prinesejo po eno lipovo vejo. Tokrat je poizkusil zlomiti vse tri skupaj, a mu ni uspelo. »Vidite,« je rekel, »če boste držali skupaj ter se združeni borili proti sovražnikom, vas ne bo zlomil noben sovrag.«

Volitve, spolne zlorabe - p. Branko Cestnik

Teme pogovora so udeležba na volitvah, premagovanje pasivnosti in spolne zlorabe v Cerkvi in medijih. Govorili bomo o tihi želji vladajočih elit, da je udeležba nizka in da ni političnih pretresov.

Spomin na rojaka Hermana Zupana iz Argentine

Pogledali smo k rojakom v sosednje države (novi dvojezični napisi v Pliberku in podpora NSKS Florijanu Lipušu, deželne volitve v FJK) in po svetu (Cleveland, Toronto - Andrea Knafelc Bradden), med drugim smo se spomnili pokojnega pomembnega argentinskega Slovenca Hermana Zupana.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Politika hec, volitve pa šov?

Dr. Žiga Turk - Pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. V ospredju pogovora so bile predčasne volitve, pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju in medijski vplivi na mnenje volivcev.

dr. Ivan Štuhec - Gremo na volitve

dr. Aleš Maver

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s političnim analitikom in publicistom dr. Alešem Mavrom pokomentirali parlamentarne volitve v Italiji in deželne volitve na avstrijskem Koroškem. Dotaknili smo se tudi neuradne kampanje pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji. Spomnili smo se še pete obletnice umika papeža Benedikta XVI. s položaja.

O papeževem obisku v Čilu in Peruju - dr. Matjaž Roter

Pogovor z dr. Matjažem Roterjem o papeževem obisku v Čilu in Peruju ter povzetek papeževega nagovora diplomatskemu zboru.