Informativni prispevki

VEČ ...|19. 9. 2020
Predsednik Borut Pahor na Stični mladih 2020

Mlade je na Stični mladih 2020 obiskal predsednik Borut Pahor in čestital pripravljalcem za pripravo srečanja, posebej v težkih in negotovih časih korona virusa ter jih opogumil še naprej k iskanju pomembnih poti med mladimi in do mladih, k širjenju vrednot in k delu za dobro skupnosti.

Predsednik Borut Pahor na Stični mladih 2020

Mlade je na Stični mladih 2020 obiskal predsednik Borut Pahor in čestital pripravljalcem za pripravo srečanja, posebej v težkih in negotovih časih korona virusa ter jih opogumil še naprej k iskanju pomembnih poti med mladimi in do mladih, k širjenju vrednot in k delu za dobro skupnosti.

družbaduhovnostmladikulturapolitikavzgoja

Informativni prispevki

Predsednik Borut Pahor na Stični mladih 2020
Mlade je na Stični mladih 2020 obiskal predsednik Borut Pahor in čestital pripravljalcem za pripravo srečanja, posebej v težkih in negotovih časih korona virusa ter jih opogumil še naprej k iskanju pomembnih poti med mladimi in do mladih, k širjenju vrednot in k delu za dobro skupnosti.
VEČ ...|19. 9. 2020
Predsednik Borut Pahor na Stični mladih 2020
Mlade je na Stični mladih 2020 obiskal predsednik Borut Pahor in čestital pripravljalcem za pripravo srečanja, posebej v težkih in negotovih časih korona virusa ter jih opogumil še naprej k iskanju pomembnih poti med mladimi in do mladih, k širjenju vrednot in k delu za dobro skupnosti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostmladikulturapolitikavzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.
VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentardružbapolitikakoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|28. 8. 2020
Aplikacija #OstaniZdrav

Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.

Aplikacija #OstaniZdrav

Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.

izobraževanjekoronavirusdružbatehnologija

Svetovalnica

Aplikacija #OstaniZdrav
Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.
VEČ ...|28. 8. 2020
Aplikacija #OstaniZdrav
Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.

Blaž Lesnik

izobraževanjekoronavirusdružbatehnologija

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.
VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Tanja Dominko

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|23. 7. 2020
Covid 19 - Koliko časa še?

Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.

Covid 19 - Koliko časa še?

Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.

svetovanjekoronaviruszdravje

Svetovalnica

Covid 19 - Koliko časa še?
Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.
VEČ ...|23. 7. 2020
Covid 19 - Koliko časa še?
Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravje

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2020
Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

beovićkoronaviruspogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo
Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.
VEČ ...|16. 7. 2020
Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo
Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Alen Salihović

beovićkoronaviruspogovorpolitikazdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere

Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentardružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask

Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask
Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.
VEČ ...|24. 6. 2020
Vlada sprejela sklep o vnovični obvezni uporabi zaščitnih mask
Zaradi povečanja števila novih okužb v državi je vlada na današnji seji sprejela nekatere ukrepe za zamejitev širjenja virusa covid-19. Med drugim bo spet obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in v javnem prevozu. To je po mnenju ministra za zdravje Tomaža Gantarja nujen ukrep.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Informativni prispevki

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Za življenje

VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

družbapogovorsvetovanjedružina

Za življenje

Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.
VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjedružina

Pogovor o

VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

politkakomentarepidemijadružba

Pogovor o

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.
VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Alen Salihović

politkakomentarepidemijadružba

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2020
Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

koronaviruszdravstvodružba

Svetovalnica

Dr. Bojana Beović
Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.
VEČ ...|14. 5. 2020
Dr. Bojana Beović
Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvodružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Via positiva

VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.
VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Mladoskop

VEČ ...|17. 4. 2020
Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

pogovordružbamladikoronavirusodnosizdravstvo

Mladoskop

Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.
VEČ ...|17. 4. 2020
Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

Nataša Ličen

pogovordružbamladikoronavirusodnosizdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.
VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|9. 4. 2020
Gost Robert Golob

Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.

Gost Robert Golob

Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.

pogovorsvetovanje

Via positiva

Gost Robert Golob
Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.
VEČ ...|9. 4. 2020
Gost Robert Golob
Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.

Radio Ognjišče

pogovorsvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Karitas

VEČ ...|5. 4. 2020
Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča

V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča

V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

družbaodnosiKaritas

Karitas

Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča
V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?
VEČ ...|5. 4. 2020
Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča
V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

Petra Stopar

družbaodnosiKaritas

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

družbainfokoronaviruszdravstvo

Iz naših krajev

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.
VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Duhovni nagovor

VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Duhovni nagovor

5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Andrej Glavan

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

komentar

Komentar Domovina.je

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.
VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč

komentar

A štekaš?

VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

A štekaš?

Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.
VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Jan GerlJure Sešek

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

VEČ ...|13. 3. 2020
Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem
Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
VEČ ...|13. 3. 2020
Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem
Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Via positiva

VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Koronavirus na delovnem mestu

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

izobraževanjeinfosvetovanjezdravstvo

Via positiva

Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjeinfosvetovanjezdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|12. 3. 2020
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?

Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?

Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

komentar

Komentar Družina

Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.
VEČ ...|12. 3. 2020
Marko Kmet: Kaj nam sporoča koronavirus?
Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Marko Kmet

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 3. 2020
Se bomo zavedli pomena samooskrbe?

Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

Se bomo zavedli pomena samooskrbe?

Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

kmetijstvoizobraževanje

Kmetijska oddaja

Se bomo zavedli pomena samooskrbe?
Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.
VEČ ...|8. 3. 2020
Se bomo zavedli pomena samooskrbe?
Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|6. 3. 2020
Helena Jaklitsch: Virus, vlada, ...

Aktualni komentar o dogajanju v naši družbi.

Helena Jaklitsch: Virus, vlada, ...

Aktualni komentar o dogajanju v naši družbi.

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Virus, vlada, ...
Aktualni komentar o dogajanju v naši družbi.
VEČ ...|6. 3. 2020
Helena Jaklitsch: Virus, vlada, ...
Aktualni komentar o dogajanju v naši družbi.

Helena Jaklitsch

komentardružbapolitikaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

infozdravstvopolitika

Informativni prispevki

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

infozdravstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|28. 2. 2020
Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi

Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi

Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružbapolitikazdravstvo

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi
Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|28. 2. 2020
Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi
Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|27. 2. 2020
O virusih

Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

O virusih

Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

svetovanjezdravstvodružba

Svetovalnica

O virusih
Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?
VEČ ...|27. 2. 2020
O virusih
Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružba

Svetovalnica

VEČ ...|8. 1. 2020
Virusne okužbe

V Svetovalnici smo z dr. Tatjano Mrvič, vodjo službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, govorili o virusnih okužbah.

Virusne okužbe

V Svetovalnici smo z dr. Tatjano Mrvič, vodjo službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, govorili o virusnih okužbah.

svetovanje

Svetovalnica

Virusne okužbe
V Svetovalnici smo z dr. Tatjano Mrvič, vodjo službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, govorili o virusnih okužbah.
VEČ ...|8. 1. 2020
Virusne okužbe
V Svetovalnici smo z dr. Tatjano Mrvič, vodjo službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, govorili o virusnih okužbah.

Blaž Lesnik

svetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2018
Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

infoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|1. 12. 2018
Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Jana Lampe

infoizobraževanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|20. 9. 2018
Med povzročitelji raka glave in vratu tudi HPV virus

V Sloveniji letno zboli za rakom glave in vratu med 400 in 450 oseb. Med glavnimi dejavniki tveganja je kajenje in sočasno pretirano uživanje alkoholnih pijač. Vendar pa je v zadnjih letih opazen trend povečanja okužb s humanimi papilomskimi virusi – HPV. Gre za iste viruse, ki so povezani tudi z rakom materničnega vratu. Promiskuitetni način življenja ima pri prenosu te infekcije veliko vlogo. Gost v studiu je bil specialist otorinolaringolog Aleš Grošelj iz ORL klinike.

Med povzročitelji raka glave in vratu tudi HPV virus

V Sloveniji letno zboli za rakom glave in vratu med 400 in 450 oseb. Med glavnimi dejavniki tveganja je kajenje in sočasno pretirano uživanje alkoholnih pijač. Vendar pa je v zadnjih letih opazen trend povečanja okužb s humanimi papilomskimi virusi – HPV. Gre za iste viruse, ki so povezani tudi z rakom materničnega vratu. Promiskuitetni način življenja ima pri prenosu te infekcije veliko vlogo. Gost v studiu je bil specialist otorinolaringolog Aleš Grošelj iz ORL klinike.

svetovanjezdravstvorak glave in vratu

Svetovalnica

Med povzročitelji raka glave in vratu tudi HPV virus
V Sloveniji letno zboli za rakom glave in vratu med 400 in 450 oseb. Med glavnimi dejavniki tveganja je kajenje in sočasno pretirano uživanje alkoholnih pijač. Vendar pa je v zadnjih letih opazen trend povečanja okužb s humanimi papilomskimi virusi – HPV. Gre za iste viruse, ki so povezani tudi z rakom materničnega vratu. Promiskuitetni način življenja ima pri prenosu te infekcije veliko vlogo. Gost v studiu je bil specialist otorinolaringolog Aleš Grošelj iz ORL klinike.
VEČ ...|20. 9. 2018
Med povzročitelji raka glave in vratu tudi HPV virus
V Sloveniji letno zboli za rakom glave in vratu med 400 in 450 oseb. Med glavnimi dejavniki tveganja je kajenje in sočasno pretirano uživanje alkoholnih pijač. Vendar pa je v zadnjih letih opazen trend povečanja okužb s humanimi papilomskimi virusi – HPV. Gre za iste viruse, ki so povezani tudi z rakom materničnega vratu. Promiskuitetni način življenja ima pri prenosu te infekcije veliko vlogo. Gost v studiu je bil specialist otorinolaringolog Aleš Grošelj iz ORL klinike.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvorak glave in vratu

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|19. 9. 2020
Kdo sem? Kakšen? Čigav?

Sejalec je šel sejat seme.
(Lk 8, 5)

Kdo sem? Kakšen? Čigav?

Sejalec je šel sejat seme.
(Lk 8, 5)

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|18. 9. 2020
Začetek del na Okrešlju, kolesarji Jakobove poti in kvizi

Sproščeno planinsko vzdušje smo začeli s pogledom proti Okrešlju, kjer bodo betonirali temeljno ploščo, dodali smo dve nagradni vprašanji in nadaljevali na kolesih po Jakobovi poti - ste vedeli, da imajo tudi kolesarsko sekcijo v Društvo prijateljev poti Sv. Jakoba?

Začetek del na Okrešlju, kolesarji Jakobove poti in kvizi

Sproščeno planinsko vzdušje smo začeli s pogledom proti Okrešlju, kjer bodo betonirali temeljno ploščo, dodali smo dve nagradni vprašanji in nadaljevali na kolesih po Jakobovi poti - ste vedeli, da imajo tudi kolesarsko sekcijo v Društvo prijateljev poti Sv. Jakoba?

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoOkrešeljFrischaufov domkolesarjenjepot sv. Jakoba

Pogovor o

VEČ ...|16. 9. 2020
So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopolitika

Sol in luč

VEČ ...|15. 9. 2020
Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 9. 2020
Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Jure Sešek

duhovnostspominmisijoni

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 9. 2020
Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružbapolitikacerkev

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 9. 2020
Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost