Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Virus po tradicionalni znanstveni razlagi ni živo bitje.

Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

Aktualni komentar o dogajanju v naši družbi.

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

V Svetovalnici smo z dr. Tatjano Mrvič, vodjo službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana, govorili o virusnih okužbah.

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

V Sloveniji letno zboli za rakom glave in vratu med 400 in 450 oseb. Med glavnimi dejavniki tveganja je kajenje in sočasno pretirano uživanje alkoholnih pijač. Vendar pa je v zadnjih letih opazen trend povečanja okužb s humanimi papilomskimi virusi – HPV. Gre za iste viruse, ki so povezani tudi z rakom materničnega vratu. Promiskuitetni način življenja ima pri prenosu te infekcije veliko vlogo. Gost v studiu je bil specialist otorinolaringolog Aleš Grošelj iz ORL klinike.