Ves Tvoj!

Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Prošnje k Očetu

Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.(Jn 16, 24)

Aprilsko kramljanje z Mavrico

V drugem aprilskem srečanju z Mavrico smo govorili o sreči, dobri volji in pravem veselju, ki pride le z Gospodom. Naša gostja na daljavo je bila Melita Košir, urednica revije.

Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

Sobota. Grob. Veselje!

Hitro sta zapustili grob ter s strahom in velikim veseljem stekli sporočit njegovim učencem. (Mt 28, 8)

Verjamem v veselje!

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

Dr. Jože Plut

Kakšen izziv je to za duhovnike, ki bodo za največji krščanski praznik v praznih cerkvah? Z nami je bil v misijonski svetovalnici župnik s Police pri Grosupljem, dr. Jože Plut.

5. misijonski nagovor: Marjan Lampret

Župnik z Breznice pri Žirovnici veselje črpa iz naših korenin. Pravi, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino. Zato je spregovoril o zgodbah velikih mož iz njegove fare: Prešeren, Janša, Vovk, Jalen...

5. misijonski pogovorni večer: Marjan Lampret, Gabriel Kavčič in zakonca Čerin

V pogovornem večeru o veselju so bili na daljavo z nami župnik z Breznice Marjan Lampret, duhovnik iz Rima Gabriel Kavčič in zakonca Marinka in Aleš Čerin iz Ljubljane. O tem, kako in v čem najti veselje v trenutnih razmerah in v vsakdanjem življenju je tekla beseda, svoje so dodali tudi poslušalci.

Drugi pogled: Aleš Čerin

Se smemo v teh dneh, ko nas koronavirus zapira v samoto naših domov, ko se nam je življenje obrnilo na glavo, ko ljudje tudi umirajo, spraševati če si upamo živeti v veselju? Se to danes sploh spodobi? Da niso na Radiu Ognjišče malo usekali mimo s tole temo? Če bi presojali le z našega, človeškega vidika, so prav gotovo udarili mimo. A obstaja še drug pogled, Božji, ta pa je čisto drugačen ...

Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Drugi pogled: p. Pavle Jakop - Si upaš živeti?

Živeti je treba v sedanjem trenutku, ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Živeti zares, polno, odgovorno, z veseljem … Potrebujemo moč in pogum in ni prav, da od dolžnosti pobegnemo v pobožnost. Kako biti zaljubljen v življenje, kako biti občudovalci življenja?

Kako preživeti izolacijo

Gostjo ponedeljkove Svetovalnice ste pred meseci že spoznali. Svetovala je o poti iz izgorelosti, stresa. Maja Megla je bila novinarka in urednica, ki se ni pustila zlomiti težavam in pritiskom sodobnega časa. Zato je gotovo prava za nasvet o tem kako naj zdržimo vse, kar v teh časih pritiska na nas. Ko smo jo prosili za sodelovanje, je odgovorila: “Z veseljem, v teh dneh imam toliko klicev, da bi lahko odprla “delavnico” za samoizolacijo”.

S harmoniko po domače - Zimsko veselje

Tokratna oddaja je bila zimsko razpoložena. Posneta besedila, v katerih so različna dejstva o najbolj hladnih zimah pri nas, podatki o metrih snega, pa izjava o zelenem Bohinju, besedilo Valvazorja o Bloškem smučarju, so nas v oddaji popeljala v zimske dni.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe

Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

O darilih - s kmetij

V današnji oddaji smo govorili o darilih - ne o kakršnihkoli darilih - o tistih, ki jih lahko izdelajo kmetije oz. jih lahko kupimo na kmetijah.Darilo naj bo znak zahvale za dobro sodelovanje, kar nas povezuje z obdarovancem. Vsekakor pa, če bo pozornost v obliki košarice z domačimi dobrotami, sem prepričana, da jo bomo vsi z veseljem sprejeli, so besede naše gostje Andrejke Krt.

Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?

Ta veseli mesec

Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Kakšno veselje!

Ali katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: Veselite se z menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila. (Lk 15, 8-9)

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Veselje afriškega človeka

Ob obisku ananasove plantaže sta Jure in Izidor lahko ob glasbenem sprejemu spet začutila izredno toplino in prešerno veselje afriškega človeka.

Praznik Slovenije

V Petkovem večeru smo se s harmoniko odpravili po naši lepi deželi, ki je v tem tednu praznovala Dan državnosti. Naj odmevata veselje in ponos, naj odmeva hvaležnost, naj odmeva spoštovanje, naj odmeva ljubezen do domovine...

Božja logika in pravičnost!

Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja. (Lk 15, 7)

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

Iskali smo srečo. Izredno zanimivo knjigo s tem naslovom je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood in v tokratni oddaji smo poslušali nekaj izbranih odlomkov iz te knjige.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Prositi v tvojem imenu!?

Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno. (Jn 16, 24)

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

V kot veselje

S harmoniko po domače in Števerjanski festival

V Petkovem večeru smo tokrat raztegnili meh harmonike in s pesmijo odšli v Števerjan, med Slovence, ki z vsem srcem pripravljajo že devetinštirideseti festival narodnozabavne glasbe. K sodelovanju še vedno vabijo ansamble in obiskovalce, ki bi v začetku julija radi občutili lepoto njihovih krajev, dobro srce organizatorjev in veselje nastopajočih.

Br. Jaro Kneževič: V primerjavi z drugimi sem kar v redu

Osrednji misijonski nagovor lahko poslušamo tudi kot pripravo na sveto spoved. Misijonar poudarja, da mora človek obrniti pogled k Bogu, ne pa biti zazrt v lasten popek. »Žalost je pogled obrnjen k sebi, veselje pa pogled obrnjen k Bogu.«

Utrinki iz misijonskih pogovorov

Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

Večerni pogovor: Kako naj oznanjam veselje, ko je pa toliko škandalov?

Misijonarju p. Branku Cestniku so se v pogovoru pridružili predstavniki Mladih za zedinjen svet Ana Magister, Ana Praprotnik, Tina Šlajpah in Miha Čater. Kljub škandalom v Cerkvi je dovolj prostora za oznanjanje veselja, ali še bolje: ravno zaradi škandalov je oznanjanje veselja še bolj potrebno in pomembno. Tako se borimo proti cinizmu ali malodušju, ki lahko mnoge oddaljita od Cerkve in vplivata na našo vero.

Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.

Drugi pogled: Martin Golob - Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.

Ljudske pevke Sveti Jurij ob Ščavnici

Triglasno petje, vsebinsko raznoliki pesemski repertoar, v katerem prevladujejo šaljivi napevi ter veselje do petja ljudski pesmi so značilnosti ljudskih pevk Sveti Jurij ob Ščavnici. Pevkam iz Prlekije ste lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Predpomladno, postno in o stresu otrok

Sobotna iskrica je z veseljem razodela naloge, ki sta jih Mavrica in Karitas izbrali za nov postni teden. Izvedeli boste kako se spoprijeti s stresom, ki lahko preži tudi na otroke, slišali dve basni in nekaj pesmi, ki bodo vabile pomlad. Prisluhnite naši otroški oddaji.

Tožilstvo umaknilo obtožni predlog zoper p. Tadeja Strehovca

Tožilstvo je umaknilo obtožni predlog zoper duhovnika p. dr. Tadeja Strehovca in zavod Kul24. Kot je bilo mogoče slišati ni neposrednih podatkov, ki bi bremenili Strehovca, da je objavil po oceni tožilstva sporen članek. Strehovec je že izrazil veselje nad umikom obtožnice ter se zavzel za še večjo skrb za nerojene otroke. Izrek sodbe so z aplavzom v dvorani pospremili številni zbrani podporniki.

Cvikl v Markovcih o pomenu vizitacij in srečevanjih z lokalno skupnostjo

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v začetku februarja s sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju začel vizitacije župnij v ptujsko - ormoški naddekaniji. V njo spadajo dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč, nadškof pa bo ob tej priložnosti obiskal kar 27 župnij na tem območju. Srečuje se tudi z župani tamkajšnjih občin ter obiskuje nekatere zavode in društva. Mi smo nadškofa ujeli v župniji Sveti Marko niže Ptuja oziroma v Markovcih. V pogovoru z Alenom Salihovićem je nadškof Cvikl izrazil veselje, da je povsod dobro sprejet. Pred mikrofon smo povabili tudi župnika Janeza Maučeca.

Lurd od zadnjega prikazanja do danes

Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

Veselje redovništva

Komentar ob prazniku svečnice, dnevu posvečenega življenja.

Pravnik Avbelj: LPP krši ustavo

Z javnega podjetja LPP nam še vedno niso navedli razlogov za odstranitev oglasa Zavoda Živim, ki spodbuja veselje do življenja in nudi oporo mamicam v stiski. Omenjeni zavod je oglas naročil preko oglaševalske agencije SMS Marketing, ta pa ima za oglaševanje na avtobusih sklenjeno pogodbo z Mediabusom, hčerinskim podjetjem Ljubljanskega potniškega prometa. Oglas je LPP odstranil na lastno pest, kar je za naš radio tudi potrdil. S tem LPP po besedah profesorja za evropsko pravo dr. Mateja Avblja krši ustavo.

Nadškof Alojz Uran

Osrednja misel je veselje - to misel božje besede na tretjo adventno nedeljo razlaga upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.

Kako praznovati

Z Alenko Rebula smo govorili o praznikih, kako praznovati, da nas prevelika pričakovanja ne osiromašijo in v nas pustijo čustveno opustošenje. Ne sledimo umetnim potrebam, ujemimo svojo resničnost, svoje potrebe, praznujemo s tistimi in ob vsebinah, ki jih pogrešamo. Je to tišina ali vrvež množic, je to zven miru ali bučno rajanje?