100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

V spomin Tonetu Škarji

Oddajo so zaznamovali spomini na alpinista, gorskega reševalca in velikana odprav v tuja gorstva, ki se je poslovil 11. maja. Toneta Škarjo so poznali mnogi, ne le v ožjem alpinističnem svetu. Spominu nanj smo se poklonili ob odlomkih njegovih razmišljanj in mislih njegovih kolegov, soplezalcev.

Toni Brinjovc: Krst je prehod iz osamelosti v občestvo

Sveti duh, tretja Božja oseba, je tista oseba, ki povezuje, je ljubezen, ki združuje še tako nezdružljive stvari ali ljudi. Občestvo smo in če damo Svetemu duhu dihati, smo povezani. Tako nas med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja turniški župnik, minorit p. Toni Brinjovc.

Spomini na nadškofa Urana

Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 27. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Spominjamo se dne 26. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 24. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 23. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Kako sprejeti čas pandemije?

Kako sprejeti ta čas pandemije in ga vključiti v postni čas in prihodnji čas našega življenja? Kakšen je smisel trpljenja v Kristusovi luči? To je bila vsebina tokratne oddaje Vstani in hodi.

Spominjamo se dne 22. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 21. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 20. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 17. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 16. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 15. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)

Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

Spominjamo se dne 14. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Pismi misijonarjev iz Mozambika in Zambije

Slišali smo pismi misijonarjev Toneta Grma in p. Janeza Mujdrice. Tudi zaradi vsebine, ki kliče po molitveni povezanosti, smo oddajo sklenili z molitvijo za misijonarje.

Spominjamo se dne 6. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tradicionalni Dobrodelni marec kamniških študentov

V pomoč kamniškim gorskim reševalcem to leto študenti, aktivni pri Študentskem klubu Kamnik, pripravljajo Dobrodelni marec. Doris Jeretina, Maja Toni in Žiga Lipovšek so predstavili aktivnosti, povabili na pohod, tržnico sladkih dobrot, izmenjavo nepokvarljivih predmetov iz druge roke in na zaključni aprilski koncert.

Sončeva aktivnost

V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

Spominjamo se dne 5. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Sedanji politični trenutek z očmi kristjanov

Govorili smo o trenutnih razmerah v družbi, se dotaknili padca Šarčeve vlade, oblikovanja Janševe ekipe in viharja, ki ga to povzroča v družbi … Tudi o tem, kaj lahko naredimo kristjani, da bi bila družba manj izključujoča, o medijskem prostoru, ki nas zasipa s polresnicami in še o čem. Naši gostje so bili Anton Tomažič, Jože Možina in Bogomir Štefanič.

Spominjamo se dne 3. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup