Spominjamo se

VEČ ...|14. 10. 2019
Spominjamo se dne 14. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 14. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|14. 10. 2019
Spominjamo se dne 14. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu

Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu

Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

infospominizobraževanje

Informativni prispevki

Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

Tone Gorjup

infospominizobraževanje

Spominjamo se

VEČ ...|12. 10. 2019
Spominjamo se dne 12. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|12. 10. 2019
Spominjamo se dne 12. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

družbapogovor

Iz naših krajev

Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.
VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Andrej Šinko

družbapogovor

Spominjamo se

VEČ ...|11. 10. 2019
Spominjamo se dne 11. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|11. 10. 2019
Spominjamo se dne 11. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2019
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 10. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|10. 10. 2019
Spominjamo se dne 10. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|9. 10. 2019
Spominjamo se dne 9. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 10. 2019
Spominjamo se dne 9. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Pogovor o

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.
VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Spominjamo se

VEČ ...|8. 10. 2019
Spominjamo se dne 8. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 8. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|8. 10. 2019
Spominjamo se dne 8. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|6. 10. 2019
Spominjamo se dne 6. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 6. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|6. 10. 2019
Spominjamo se dne 6. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|5. 10. 2019
Spominjamo se dne 5. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 5. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 5. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|5. 10. 2019
Spominjamo se dne 5. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2019
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 4. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|4. 10. 2019
Spominjamo se dne 4. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|3. 10. 2019
Spominjamo se dne 3. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 3. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 3. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|3. 10. 2019
Spominjamo se dne 3. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|2. 10. 2019
Spominjamo se dne 2. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 2. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|2. 10. 2019
Spominjamo se dne 2. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|1. 10. 2019
Spominjamo se dne 1. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 1. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|1. 10. 2019
Spominjamo se dne 1. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|30. 9. 2019
Spominjamo se dne 30. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 30. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|30. 9. 2019
Spominjamo se dne 30. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)

»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Milko Matičetov (1919-2014)

»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

infokulturaspominvzgoja

Graditelji slovenskega doma

Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

infokulturaspominvzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|28. 9. 2019
Spominjamo se dne 28. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 28. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 28. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|28. 9. 2019
Spominjamo se dne 28. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|27. 9. 2019
Spominjamo se dne 27. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 27. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 27. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|27. 9. 2019
Spominjamo se dne 27. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|26. 9. 2019
Spominjamo se dne 26. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 26. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 26. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|26. 9. 2019
Spominjamo se dne 26. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Svetovalnica

Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.
VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Tanja Dominko

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2019
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 25. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|25. 9. 2019
Spominjamo se dne 25. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|24. 9. 2019
Spominjamo se dne 24. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 24. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 24. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|24. 9. 2019
Spominjamo se dne 24. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|23. 9. 2019
Spominjamo se dne 23. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 23. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 23. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|23. 9. 2019
Spominjamo se dne 23. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 9. 2019
Marija, zdravje bolnikov

Vstani in hodi

Marija, zdravje bolnikov
VEČ ...|22. 9. 2019

Spominjamo se

VEČ ...|21. 9. 2019
Spominjamo se dne 21. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 21. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 21. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|21. 9. 2019
Spominjamo se dne 21. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Naš gost

VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

pogovorspomin

Naš gost

Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Jure Sešek

pogovorspomin

Spominjamo se

VEČ ...|20. 9. 2019
Spominjamo se dne 20. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 20. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 20. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|20. 9. 2019
Spominjamo se dne 20. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|19. 9. 2019
Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 19. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|19. 9. 2019
Spominjamo se dne 19. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu

Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu

Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Slomšek infospominpogovorizobraževanje

Informativni prispevki

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Tone Gorjup

Slomšek infospominpogovorizobraževanje

Spominjamo se

VEČ ...|18. 9. 2019
Spominjamo se dne 18. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 18. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|18. 9. 2019
Spominjamo se dne 18. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Spominjamo se

VEČ ...|17. 9. 2019
Spominjamo se dne 17. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 17. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 17. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|17. 9. 2019
Spominjamo se dne 17. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|16. 9. 2019
Spominjamo se dne 16. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 16. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 16. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|16. 9. 2019
Spominjamo se dne 16. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|15. 9. 2019
Spominjamo se dne 15. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 15. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 15. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|15. 9. 2019
Spominjamo se dne 15. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 9. 2019
Janez Borštnar

Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

Janez Borštnar

Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

spominkultura

Graditelji slovenskega doma

Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.
VEČ ...|15. 9. 2019
Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

Tone Gorjup

spominkultura

Spominjamo se

VEČ ...|13. 9. 2019
Spominjamo se dne 13. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|13. 9. 2019
Spominjamo se dne 13. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|12. 9. 2019
Spominjamo se dne 12. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 12. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 12. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|12. 9. 2019
Spominjamo se dne 12. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|11. 9. 2019
Spominjamo se dne 11. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 11. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|11. 9. 2019
Spominjamo se dne 11. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|10. 9. 2019
Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 10. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 10. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|10. 9. 2019
Spominjamo se dne 10. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|9. 9. 2019
Spominjamo se dne 9. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 9. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 9. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|9. 9. 2019
Spominjamo se dne 9. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|8. 9. 2019
Spominjamo se dne 8. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 8. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 8. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|8. 9. 2019
Spominjamo se dne 8. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|7. 9. 2019
Spominjamo se dne 7. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 7. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 7. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|7. 9. 2019
Spominjamo se dne 7. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|6. 9. 2019
Spominjamo se dne 6. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 6. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 6. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|6. 9. 2019
Spominjamo se dne 6. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|5. 9. 2019
Spominjamo se dne 5. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 5. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 5. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|5. 9. 2019
Spominjamo se dne 5. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 9. 2019
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku

O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.

Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku

O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.

papežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
VEČ ...|5. 9. 2019
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.

Marta Jerebič

papežpogovorpolitika

Spominjamo se

VEČ ...|4. 9. 2019
Spominjamo se dne 4. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 4. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|4. 9. 2019
Spominjamo se dne 4. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|3. 9. 2019
Spominjamo se dne 3. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 3. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 3. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|3. 9. 2019
Spominjamo se dne 3. 9.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Naš pogled

VEČ ...|3. 9. 2019
Okupatorji in osvoboditelji

Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.

Okupatorji in osvoboditelji

Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.

komentar

Naš pogled

Okupatorji in osvoboditelji
Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.
VEČ ...|3. 9. 2019
Okupatorji in osvoboditelji
Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«
VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Tone Gorjup

komentarpogovorpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Duhovna misel

VEČ ...|14. 10. 2019
Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Janez Strašek (1906 – 1947)

Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Rožni venec

VEČ ...|15. 10. 2019
Žalostni del

Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Žalostni del

Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|15. 10. 2019
Sv. Terezija Jezusova Avilska

Sv. Terezija Jezusova Avilska

Nataša Ličen

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 10. 2019
70 let Zagoriških fantov

Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

70 let Zagoriških fantov

Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|14. 10. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 10. poglavje

V tokratni oddaji PRO smo slišali počitniško zgodbo devetega dne in tudi desetega, zadnjega dne. Izbrana glasba je bila iz zakladnice pesmi festivala narečnih popevk Vesela jesen.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 10. poglavje

V tokratni oddaji PRO smo slišali počitniško zgodbo devetega dne in tudi desetega, zadnjega dne. Izbrana glasba je bila iz zakladnice pesmi festivala narečnih popevk Vesela jesen.

Franci Trstenjak

spominglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan