Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Sveta maša

VEČ ...|24. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.

Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.

Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.
Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
VEČ ...|24. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 24. 5.
Maševal je nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|17. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.
VEČ ...|17. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice dne 17.5.
Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Pela sta Lučka Fortek in Dominik Hojnik.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 5. 2020
Brnik, Cirkulane, Pivka

Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

Brnik, Cirkulane, Pivka

Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

družbalokalnoslovenija

Iz naših krajev

Brnik, Cirkulane, Pivka
Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.
VEČ ...|16. 5. 2020
Brnik, Cirkulane, Pivka
Poročali smo o investiciji podjetja Iskra Mehanizmi na Brniku, obnovi gradu Borl nad Dravo v Halozah ter razvoju skupne blagovne znamke treh kraških znamenitosti.

Andrej Šinko

družbalokalnoslovenija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

inforojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).
VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Sveta maša

VEČ ...|10. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.
VEČ ...|10. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 5. 2020
Znova k maši v domačo cerkev

Od jutri bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov. A pod določenimi pogoji. V oddaji jih je generalni tajnik Slovenske škofovske konference, p. dr. Tadej Strehovec.

Znova k maši v domačo cerkev

Od jutri bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov. A pod določenimi pogoji. V oddaji jih je generalni tajnik Slovenske škofovske konference, p. dr. Tadej Strehovec.

duhovnostlokalnoslovenijacerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Znova k maši v domačo cerkev
Od jutri bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov. A pod določenimi pogoji. V oddaji jih je generalni tajnik Slovenske škofovske konference, p. dr. Tadej Strehovec.
VEČ ...|3. 5. 2020
Znova k maši v domačo cerkev
Od jutri bodo v cerkvah znova dovoljene svete maše ob navzočnosti vernikov. A pod določenimi pogoji. V oddaji jih je generalni tajnik Slovenske škofovske konference, p. dr. Tadej Strehovec.

Marta Jerebič

duhovnostlokalnoslovenijacerkev

Sveta maša

VEČ ...|3. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 4. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 4. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Na 4. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
VEČ ...|3. 5. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Na 4. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 5. 2020
Pridelava fižola

V studiu smo gostili strokovnjakinjo ga. Damjana Ilijaš, specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Ljubljana, ki je podala nekaj nasvetov in smernic za uspešno pridelavo fižola. Z Avgustom Gombocem pa smo spregovorili tudi o kmetijskih zavarovanjih.

Pridelava fižola

V studiu smo gostili strokovnjakinjo ga. Damjana Ilijaš, specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Ljubljana, ki je podala nekaj nasvetov in smernic za uspešno pridelavo fižola. Z Avgustom Gombocem pa smo spregovorili tudi o kmetijskih zavarovanjih.

kmetijstvozavarovanjelokalnoslovenija

Kmetijska oddaja

Pridelava fižola
V studiu smo gostili strokovnjakinjo ga. Damjana Ilijaš, specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Ljubljana, ki je podala nekaj nasvetov in smernic za uspešno pridelavo fižola. Z Avgustom Gombocem pa smo spregovorili tudi o kmetijskih zavarovanjih.
VEČ ...|3. 5. 2020
Pridelava fižola
V studiu smo gostili strokovnjakinjo ga. Damjana Ilijaš, specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Ljubljana, ki je podala nekaj nasvetov in smernic za uspešno pridelavo fižola. Z Avgustom Gombocem pa smo spregovorili tudi o kmetijskih zavarovanjih.

Robert Božič

kmetijstvozavarovanjelokalnoslovenija

Naš gost

VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

spomindružba

Naš gost

V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Robert Božič

spomindružba

Sveta maša

VEČ ...|26. 4. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

duhovnost

Sveta maša

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.
VEČ ...|26. 4. 2020
Posnetek svete maše iz mariborske stolnice
Na 3. velikonočno nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem spremljal Dominik Hojnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 4. 2020
Podravje, Kamnik, Volčij Potok in Blejsko jezero

V oddaji smo poročali o brezposelnosti v Podravju, dobrodelnosti v Kamniku, ponovnem odprtju Arboretuma Volčji Potok in sanaciji Blejskega jezera.

Podravje, Kamnik, Volčij Potok in Blejsko jezero

V oddaji smo poročali o brezposelnosti v Podravju, dobrodelnosti v Kamniku, ponovnem odprtju Arboretuma Volčji Potok in sanaciji Blejskega jezera.

družbalokalnoslovenija

Iz naših krajev

Podravje, Kamnik, Volčij Potok in Blejsko jezero
V oddaji smo poročali o brezposelnosti v Podravju, dobrodelnosti v Kamniku, ponovnem odprtju Arboretuma Volčji Potok in sanaciji Blejskega jezera.
VEČ ...|25. 4. 2020
Podravje, Kamnik, Volčij Potok in Blejsko jezero
V oddaji smo poročali o brezposelnosti v Podravju, dobrodelnosti v Kamniku, ponovnem odprtju Arboretuma Volčji Potok in sanaciji Blejskega jezera.

Andrej Šinko

družbalokalnoslovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

komentardruzbakomunizemspomin

Komentar Časnik.si

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.
VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Matej Kovač

komentardruzbakomunizemspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|19. 4. 2020
Pogreb nadškofa Alojza Urana

Prisluhnili smo homiliji, ki jo je imel predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pri pogrebni maši za nadškofa Alojza Urana. V drugem delu oddaje pa smo prisluhnili pričevanju mamice 12-letnega Rožleta Valjávca, ki je k Bogu odšel januarja letos.

Pogreb nadškofa Alojza Urana

Prisluhnili smo homiliji, ki jo je imel predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pri pogrebni maši za nadškofa Alojza Urana. V drugem delu oddaje pa smo prisluhnili pričevanju mamice 12-letnega Rožleta Valjávca, ki je k Bogu odšel januarja letos.

duhovnostcerkevSlovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogreb nadškofa Alojza Urana
Prisluhnili smo homiliji, ki jo je imel predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pri pogrebni maši za nadškofa Alojza Urana. V drugem delu oddaje pa smo prisluhnili pričevanju mamice 12-letnega Rožleta Valjávca, ki je k Bogu odšel januarja letos.
VEČ ...|19. 4. 2020
Pogreb nadškofa Alojza Urana
Prisluhnili smo homiliji, ki jo je imel predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pri pogrebni maši za nadškofa Alojza Urana. V drugem delu oddaje pa smo prisluhnili pričevanju mamice 12-letnega Rožleta Valjávca, ki je k Bogu odšel januarja letos.

Marjana Debevec

duhovnostcerkevSlovenija

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Sveta maša

VEČ ...|19. 4. 2020
Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice

Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice

Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

duhovnost

Sveta maša

Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice
Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.
VEČ ...|19. 4. 2020
Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice
Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 4. 2020
Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto

V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto

V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

družbalokalnoslovenijakoronavirus

Iz naših krajev

Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto
V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|18. 4. 2020
Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto
V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

Andrej Šinko

družbalokalnoslovenijakoronavirus

Sveta maša

VEČ ...|15. 4. 2020
Zadnje slovo od nadškofa Alojza Urana iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani

V ljubljanski stolnici so se danes poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. K večnemu počitki so ga položili v grobnici kapele sv. Andreja. Zaradi posebnih razmer, povezanih s koronavirusom, je bil pokopan v krogu družine in najožjih sodelavcev. Pogrebno slovesnost, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore je bilo mogoče spremljati s pomočjo radijskega in televizijskega prenosa. »Nadvse rad je bil med ljudmi,« je v pridigi dejal nadškof Zore in spomnil, da je nadškof Uran škofijo vodil od leta 2004 do 2009. Slovesno mašo zadušnico bodo zanj opravili kasneje, ko bodo okoliščine dovoljevale, »da bomo mogli v polnosti izraziti svojo hvaležnost Bogu in tudi pokojnemu nadškofu Alojzu«, je dejal nadškof Zore.

Zadnje slovo od nadškofa Alojza Urana iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani

V ljubljanski stolnici so se danes poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. K večnemu počitki so ga položili v grobnici kapele sv. Andreja. Zaradi posebnih razmer, povezanih s koronavirusom, je bil pokopan v krogu družine in najožjih sodelavcev. Pogrebno slovesnost, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore je bilo mogoče spremljati s pomočjo radijskega in televizijskega prenosa. »Nadvse rad je bil med ljudmi,« je v pridigi dejal nadškof Zore in spomnil, da je nadškof Uran škofijo vodil od leta 2004 do 2009. Slovesno mašo zadušnico bodo zanj opravili kasneje, ko bodo okoliščine dovoljevale, »da bomo mogli v polnosti izraziti svojo hvaležnost Bogu in tudi pokojnemu nadškofu Alojzu«, je dejal nadškof Zore.

duhovnostslovospomincerkev

Sveta maša

Zadnje slovo od nadškofa Alojza Urana iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani
V ljubljanski stolnici so se danes poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. K večnemu počitki so ga položili v grobnici kapele sv. Andreja. Zaradi posebnih razmer, povezanih s koronavirusom, je bil pokopan v krogu družine in najožjih sodelavcev. Pogrebno slovesnost, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore je bilo mogoče spremljati s pomočjo radijskega in televizijskega prenosa. »Nadvse rad je bil med ljudmi,« je v pridigi dejal nadškof Zore in spomnil, da je nadškof Uran škofijo vodil od leta 2004 do 2009. Slovesno mašo zadušnico bodo zanj opravili kasneje, ko bodo okoliščine dovoljevale, »da bomo mogli v polnosti izraziti svojo hvaležnost Bogu in tudi pokojnemu nadškofu Alojzu«, je dejal nadškof Zore.
VEČ ...|15. 4. 2020
Zadnje slovo od nadškofa Alojza Urana iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani
V ljubljanski stolnici so se danes poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. K večnemu počitki so ga položili v grobnici kapele sv. Andreja. Zaradi posebnih razmer, povezanih s koronavirusom, je bil pokopan v krogu družine in najožjih sodelavcev. Pogrebno slovesnost, ki jo je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore je bilo mogoče spremljati s pomočjo radijskega in televizijskega prenosa. »Nadvse rad je bil med ljudmi,« je v pridigi dejal nadškof Zore in spomnil, da je nadškof Uran škofijo vodil od leta 2004 do 2009. Slovesno mašo zadušnico bodo zanj opravili kasneje, ko bodo okoliščine dovoljevale, »da bomo mogli v polnosti izraziti svojo hvaležnost Bogu in tudi pokojnemu nadškofu Alojzu«, je dejal nadškof Zore.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnostslovospomincerkev

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 4. 2020
Slovenija

Poročali smo o pozebi, ki je prizadela slovenske sadjarje, spletni strani, ki povezuje podjetnike, ki so začasno morali zapreti vrata, in njihove potencialne kupce, ter o tem, da po Sloveniji številni prostovoljci še vedno šivajo zaščitne maske.

Slovenija

Poročali smo o pozebi, ki je prizadela slovenske sadjarje, spletni strani, ki povezuje podjetnike, ki so začasno morali zapreti vrata, in njihove potencialne kupce, ter o tem, da po Sloveniji številni prostovoljci še vedno šivajo zaščitne maske.

družbainfokoronavirus

Iz naših krajev

Slovenija
Poročali smo o pozebi, ki je prizadela slovenske sadjarje, spletni strani, ki povezuje podjetnike, ki so začasno morali zapreti vrata, in njihove potencialne kupce, ter o tem, da po Sloveniji številni prostovoljci še vedno šivajo zaščitne maske.
VEČ ...|11. 4. 2020
Slovenija
Poročali smo o pozebi, ki je prizadela slovenske sadjarje, spletni strani, ki povezuje podjetnike, ki so začasno morali zapreti vrata, in njihove potencialne kupce, ter o tem, da po Sloveniji številni prostovoljci še vedno šivajo zaščitne maske.

Andrej Šinko

družbainfokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.
VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.
VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 4. 2020
KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

koronavirusslovenijacerkevinfo

Informativni prispevki

KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost
8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|6. 4. 2020
KPM: Na preizkušnji je naša državljanska zrelost
8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

koronavirusslovenijacerkevinfo

Sveta maša

VEČ ...|22. 3. 2020
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
VEČ ...|22. 3. 2020
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Radio OgnjiščeRTV Slovenija

duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 3. 2020
Maribor, Vipava, Polica, Slovenija

V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.

Maribor, Vipava, Polica, Slovenija

V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.

družbaodnosipogovor

Iz naših krajev

Maribor, Vipava, Polica, Slovenija
V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.
VEČ ...|21. 3. 2020
Maribor, Vipava, Polica, Slovenija
V oddaji smo predstavili pozitivne zgodbe, ki so se pojavile ob soočenju z novim koronavirusom. Poročali smo o prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati, gostilni, ki kuha starejšim in socialno šibkejšim, Youth Hostlu Pekarna, ki je ponudil sobe medicinskemu osebju, in glasbi, ki je na balkonih in oknih na dovoljen način združila Slovence.

Andrej Šinko

družbaodnosipogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 3. 2020
Martin Nahtigal

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Martin Nahtigal

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

komentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal
Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.
VEČ ...|16. 3. 2020
Martin Nahtigal
Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Martin Nahtigal: V teh dneh ne potrebujemo dodatne panikeše ma

komentar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 3. 2020
Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

cerkevdružbapostslovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.
VEČ ...|8. 3. 2020
Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

Petra Stopar

cerkevdružbapostslovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 3. 2020
Post, zaprtje kapele v Mariboru

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili oba dela pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji postni čas. Med drugim ste slišali tudi povabilo k preventivni postni akciji 40 dni brez alkohola ter nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri zadnji sveti maši v kapeli Srca Jezusovega v Mariboru.

Post, zaprtje kapele v Mariboru

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili oba dela pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji postni čas. Med drugim ste slišali tudi povabilo k preventivni postni akciji 40 dni brez alkohola ter nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri zadnji sveti maši v kapeli Srca Jezusovega v Mariboru.

duhovnostSlovenijainfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Post, zaprtje kapele v Mariboru
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili oba dela pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji postni čas. Med drugim ste slišali tudi povabilo k preventivni postni akciji 40 dni brez alkohola ter nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri zadnji sveti maši v kapeli Srca Jezusovega v Mariboru.
VEČ ...|1. 3. 2020
Post, zaprtje kapele v Mariboru
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili oba dela pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji postni čas. Med drugim ste slišali tudi povabilo k preventivni postni akciji 40 dni brez alkohola ter nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri zadnji sveti maši v kapeli Srca Jezusovega v Mariboru.

Petra Stopar

duhovnostSlovenijainfo

Sveta maša

VEČ ...|1. 3. 2020
Sveta maša iz župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Cirkovcah

Maševal je župnik Janko Strašek, prepeval pa župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Luke Gojkoška.

Sveta maša iz župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Cirkovcah

Maševal je župnik Janko Strašek, prepeval pa župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Luke Gojkoška.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Cirkovcah
Maševal je župnik Janko Strašek, prepeval pa župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Luke Gojkoška.
VEČ ...|1. 3. 2020
Sveta maša iz župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Cirkovcah
Maševal je župnik Janko Strašek, prepeval pa župnijski mladinski pevski zbor pod vodstvom Luke Gojkoška.

RTV Slovenija

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 2. 2020
Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji

Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji

Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

infopolitikaslovenijaodlikovanje

Informativni prispevki

Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji
Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.
VEČ ...|26. 2. 2020
Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji
Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

Alen Salihović

infopolitikaslovenijaodlikovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.
VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Helena Križnik

družbainfopogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 2. 2020
Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor

Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor

Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor
Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.
VEČ ...|4. 2. 2020
Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor
Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

infopolitikamejahrvaškaarbitraža

Informativni prispevki

Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.
VEČ ...|31. 1. 2020
Komentar pravnika dr. Marka Pavlihe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Alen Salihović

infopolitikamejahrvaškaarbitraža

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2020
Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

infopolitika

Informativni prispevki

Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.
VEČ ...|31. 1. 2020
Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe
Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Alen Salihović

infopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.
VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2020
Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca
Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.
VEČ ...|24. 1. 2020
Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca
Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

politikadružbakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.
VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše

politikadružbakomentarkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2020
Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna
V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.
VEČ ...|14. 1. 2020
Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna
V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2020
Najbolj navdihujoča slovenska družinska podjetja v letu 2019

Že vse od leta 2014 družba Ernst&Young Slovenija v decembru predstavi deset najbolj navdihujočih slovenskih družinskih podjetij. Vodja družinskega podjetništva pri omenjeni družbi Mojca Emeršič je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da je v zgodbah podjetij, predstavljenih ob koncu leta 2019, posebej do izraza prišla velika povezanost lastnikov z zaposlenimi.

Najbolj navdihujoča slovenska družinska podjetja v letu 2019

Že vse od leta 2014 družba Ernst&Young Slovenija v decembru predstavi deset najbolj navdihujočih slovenskih družinskih podjetij. Vodja družinskega podjetništva pri omenjeni družbi Mojca Emeršič je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da je v zgodbah podjetij, predstavljenih ob koncu leta 2019, posebej do izraza prišla velika povezanost lastnikov z zaposlenimi.

infomladipogovorpodjetja

Informativni prispevki

Najbolj navdihujoča slovenska družinska podjetja v letu 2019
Že vse od leta 2014 družba Ernst&Young Slovenija v decembru predstavi deset najbolj navdihujočih slovenskih družinskih podjetij. Vodja družinskega podjetništva pri omenjeni družbi Mojca Emeršič je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da je v zgodbah podjetij, predstavljenih ob koncu leta 2019, posebej do izraza prišla velika povezanost lastnikov z zaposlenimi.
VEČ ...|14. 1. 2020
Najbolj navdihujoča slovenska družinska podjetja v letu 2019
Že vse od leta 2014 družba Ernst&Young Slovenija v decembru predstavi deset najbolj navdihujočih slovenskih družinskih podjetij. Vodja družinskega podjetništva pri omenjeni družbi Mojca Emeršič je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da je v zgodbah podjetij, predstavljenih ob koncu leta 2019, posebej do izraza prišla velika povezanost lastnikov z zaposlenimi.

Alen Salihović

infomladipogovorpodjetja

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 1. 2020
235. oddaja

četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

235. oddaja

četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

235. oddaja
četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...
VEČ ...|9. 1. 2020
235. oddaja
četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Včasih, ko se srečava – Nino Robić; May each day – Andy Williams, Soleado - Daniel Sentacruz Ensemble, Lepše ni nikjer na svetu – Oto Pestner; Slovenija, najlepša si dežela – Nace Junkar in Oto Pestner, Nota per me - Adriano Celentano, In The Ghetto – Elvis Presley, Stara plošča – Ivanka Kraševec, Come back Liza – Harry Belafonte, What is life - George Harrison, Smoke gets in your eyes - The Platters, Volare - Domenico Modugno,‎ Please come to Boston - Joan Baez ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti

V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Pogovor o

S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.
VEČ ...|8. 1. 2020
S Tonetom Hrovatom o procesu osamosvojitve in dogovoru, sklenjenem v novomeški kleti
V oddajo smo povabili Toneta Hrovata, sedanjega direktorja centra GRM v Novem mestu, nekdanjega predsednika državnega sveta in enega od mož, ki je sodeloval v času osamosvojitve. Govorili smo o tem, kam gre Slovenija na področju kmetijstva in podeželja, kako vidi vrh politike in kako dediščino osamosvojiteljev.

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeinfokomentarmladinaravapogovorpolitikaspominvzgoja

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 1. 2020
Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

duhovnostcerkevslovenijadruzinapraznovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.
VEČ ...|5. 1. 2020
Svetovni dan miru, silvestrovanje družin in pripravljalni letnik
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo povzeli dogodke minulih prazničnih dni in vstopa v novo leto. Med drugim smo poročali, kako so silvestrovale družine v Domu duhovnosti v Kančevcih, kjer je bila tudi naša sodelavka Tanja Dominko.

Petra Stopar

duhovnostcerkevslovenijadruzinapraznovanje

Sveta maša

VEČ ...|5. 1. 2020
Nedeljska sveta maša iz župnije Ljubljana - Dravlje

Iz župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani smo na 2. nedeljo po božiču neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je kaplan p. Primož Jakop, pel pa otroški pevski zbor Mala jata pod vodstvom s. Sabine Vakselj. Na orgle je igral Severin Živic. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

Nedeljska sveta maša iz župnije Ljubljana - Dravlje

Iz župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani smo na 2. nedeljo po božiču neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je kaplan p. Primož Jakop, pel pa otroški pevski zbor Mala jata pod vodstvom s. Sabine Vakselj. Na orgle je igral Severin Živic. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

duhovnostmasa

Sveta maša

Nedeljska sveta maša iz župnije Ljubljana - Dravlje
Iz župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani smo na 2. nedeljo po božiču neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je kaplan p. Primož Jakop, pel pa otroški pevski zbor Mala jata pod vodstvom s. Sabine Vakselj. Na orgle je igral Severin Živic. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.
VEČ ...|5. 1. 2020
Nedeljska sveta maša iz župnije Ljubljana - Dravlje
Iz župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani smo na 2. nedeljo po božiču neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je kaplan p. Primož Jakop, pel pa otroški pevski zbor Mala jata pod vodstvom s. Sabine Vakselj. Na orgle je igral Severin Živic. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

Radio OgnjiščeARS

duhovnostmasa

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 1. 2020
Uspešne zgodbe v kmetijstvu

Lansko leto oktobra je na Brdu pri Kranju potekal Festival sirov in na njem smo za vas posneli uspešne zgodbe mladih sirarjev.

Uspešne zgodbe v kmetijstvu

Lansko leto oktobra je na Brdu pri Kranju potekal Festival sirov in na njem smo za vas posneli uspešne zgodbe mladih sirarjev.

kmetijstvodomačesirarstvoslovenija

Kmetijska oddaja

Uspešne zgodbe v kmetijstvu
Lansko leto oktobra je na Brdu pri Kranju potekal Festival sirov in na njem smo za vas posneli uspešne zgodbe mladih sirarjev.
VEČ ...|5. 1. 2020
Uspešne zgodbe v kmetijstvu
Lansko leto oktobra je na Brdu pri Kranju potekal Festival sirov in na njem smo za vas posneli uspešne zgodbe mladih sirarjev.

Slavi Košir

kmetijstvodomačesirarstvoslovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 12. 2019
Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

duhovnostpraznikislovenijacerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.
VEČ ...|29. 12. 2019
Polnočni homiliji ljubljanskega in mariborskega nadškofac
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Petra Stopar

duhovnostpraznikislovenijacerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico

Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico

Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

infopolitikaustavno sodišče

Informativni prispevki

Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico
Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.
VEČ ...|19. 12. 2019
Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico
Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

Alen Salihović

infopolitikaustavno sodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.
VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Alen Salihović

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 12. 2019
Žiga Turk: Nova sredina

Tisto, za kar stoji Nova Slovenija, je razglašeno za sredino. Ni se Nova Slovenija pomaknila levo, ampak se je izhodišče koordinatnega sistema premaknilo v desno. Dr. Žiga Turk utemeljuje, da povsem upravičeno.

Žiga Turk: Nova sredina

Tisto, za kar stoji Nova Slovenija, je razglašeno za sredino. Ni se Nova Slovenija pomaknila levo, ampak se je izhodišče koordinatnega sistema premaknilo v desno. Dr. Žiga Turk utemeljuje, da povsem upravičeno.

politika

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Nova sredina
Tisto, za kar stoji Nova Slovenija, je razglašeno za sredino. Ni se Nova Slovenija pomaknila levo, ampak se je izhodišče koordinatnega sistema premaknilo v desno. Dr. Žiga Turk utemeljuje, da povsem upravičeno.
VEČ ...|11. 12. 2019
Žiga Turk: Nova sredina
Tisto, za kar stoji Nova Slovenija, je razglašeno za sredino. Ni se Nova Slovenija pomaknila levo, ampak se je izhodišče koordinatnega sistema premaknilo v desno. Dr. Žiga Turk utemeljuje, da povsem upravičeno.

Žiga Turk

politika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|28. 5. 2020
Te poznam?

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal.(Jn 17, 25)

Te poznam?

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal.(Jn 17, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 5. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Jože Bartolj

družbakoronaviruspolitika

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2020
Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvoodnosi

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020
Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|28. 5. 2020
Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 5. 2020
254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan