Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

Utrip dneva dne 12. 10.

• V Prekmurju obhajajo vrh Kleklovega leta - danes so iz Murske Sobote v Črenšovce slovesno prenesli njegove posmrtne ostanke.
• V začetku prihodnjega tedna bodo stekli roki za izvedbo posvetovalnega referenduma o projektu drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.
• Gorenje bo z novim letom zaprlo proizvodni obrat v Rogatcu, sindikat na srečanju delavcev predstavil dogovor z vodstvom.
• Predsednik državnega sveta Marko Lotrič: Poleg teritorialne varnosti sta potrebni tudi energetska in prehranska samooskrba.
• Pri svetem Jožefu v Ljubljani to popoldne v znamenju 8. vseslovenskega srečanja razvezanih.
• Kdaj pa vaša romarska skupina pride na vrsto? Koledar jubilejnih dogodkov v Rimu.
• Šport: Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar lovi četrto zaporedno zmago po Lombardiji.
• Vreme: Pred nami je delno jasna nedelja, več oblačnosti bo na zahodu.

Po koliko vam prodajajo bučke?

Vas zanima, po kakšni ceni trgovci odkupijo kg prvovrstnih bučk? In zakaj Prehranski varuh opozarja, da samooskrba z zelenjavo v Sloveniji pada »predvsem zaradi uveljavitve najbolj krutih pravil prostega trga in neurejenih razmer v verigi?

Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Katere so glavne pripombe na dopolnjen SKP?

Po letošnjem jubiljenem 60 sejmu Agra je morda najbolj odmeval in najbolj sprožal polemiko posvet o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027. Njegove temeljne usmeritve predvsem pa glavne pripombe ste lahko slišali v tokratni nedeljski kmetijski oddaji.

Sreednjeveški pisarji II. del

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

Samooskrba v praksi

Lahko kaj pridelamo tudi če nimamo velikih vrtov? O tem in še čem Fanči Perdih.

Ali samooskrba vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe?

Minuli petek je v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji potekala spletna razprava za naslovom Kako EU spodbuja kmetijstvo in samooskrbo s hrano. Razpravo je razburkal agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar s trditvijo, da Slovenija v kmetijstvu potrebuje konceptualni preskok iz zadnjih 20 let, saj zagovarjanje samooskrbe vodi v protekcionizem ter netržne ukrepe. Povzetek povedanega ste slišali v oddaji, v kateri smo gostili tudi Damjano Ilijaš, s katero smo se pogovarjali o pogledu na letošnjo pridelavo žit.