Ali lahko v odnosih vse popravimo sami?

Na praznik Porciunkule smo gostili frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Govorili smo o tem, kaj pomeni odpustiti – v duhovnem in psihološkem smislu: Ali lahko v odnosih vse popravimo sami? Kako se prenašajo krivice, zamere in neodpuščanje skozi generacije in kam v naše telo se zapišejo slaba dejanja? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Jordan B. Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje

Zgodovina je prepolna izmov in ideologij. Kako je mogoče, da do njih prihaja po vseh možnih razsvetljenstvih, ki smo jim bili priča? Jordan B. Peterson, veliko ime psihologije in velikan v razlaganju vzrokov, je potreboval le nekaj strani, ki jih je strnil v šestem poglavju knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. V njem razloži nerazložljivo, namreč, kako je mogoče, da po desetinah milijonov ljudi, ki so morali umreti zaradi neke ideologije in dejstvu, da v državi, ki je najbogatejša z nafto, danes umirajo od lakote zaradi te iste ideologije, le ta, še vedno navdušuje celo razsvetljene posameznike. Prisluhnete nekaj odlomkom 6. poglavja iz omenjene knjige z naslovom »Opustite ideologijo.«

Kako se lotiti dela na sebi

Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.

Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.

Kraljica in divja ženska

Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja knjige Kraljica in divja ženska, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi. Tokrat o likih Ane, modre ženske in Judite, bojevnice.

Kraljica in divja ženska

Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov.