Moja zgodba

VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

miran komacporajmos

Moja zgodba

Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Jože Bartolj

miran komacporajmos

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|16. 10. 2025
Komu in kdaj so namenjeni naložbeni skladi?

Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.

Komu in kdaj so namenjeni naložbeni skladi?

Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.

Blaž Lesnik

financesvetovanjenaložbainvesticijeinvesticijski skladi

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Naš gost

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Alenka Kepic Mohar

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon. 

Damijana Medved

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2025
Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor