Via positiva

VEČ ...|29. 8. 2019
Vloga teologije danes

Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

Vloga teologije danes

Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

duhovnostdružbaizobraževanjeinfomladiodnosivzgoja

Via positiva

Vloga teologije danes
Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.
VEČ ...|29. 8. 2019
Vloga teologije danes
Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjeinfomladiodnosivzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Za življenje

VEČ ...|2. 2. 2019
Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo

Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.

Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo

Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.

duhovnostzakonodnosisvečnica

Za življenje

Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo
Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.
VEČ ...|2. 2. 2019
Posvečenost je vpetost v Božje poslanstvo
Na svečnico oziroma praznik luči smo govorili o posvetitvi življenja, poslanstvu in smislu življenja, po katerem hrepeni vsak človek. Naš gost frančiškan p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril o svoji poklicanosti v redovno življenje in poudaril, da je posvečeno življenje tudi zakonska zveza.

Blaž Lesnik

duhovnostzakonodnosisvečnica

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|9. 12. 2018
Predstavitev knjige Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes

Založba Družina je izdala knjigo Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes, ki je predstavljena kot intervju med papežem Frančiškom in klaretincem Fernandom Pradom. Je nekakšen papežev odgovor na krizo in z njo povezanimi vprašanji posvečenega življenja, ki jo Cerkev doživlja danes. Knjigo je v slovenskem prevodu predstavil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, prav tako redovnik, frančiškan.

Predstavitev knjige Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes

Založba Družina je izdala knjigo Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes, ki je predstavljena kot intervju med papežem Frančiškom in klaretincem Fernandom Pradom. Je nekakšen papežev odgovor na krizo in z njo povezanimi vprašanji posvečenega življenja, ki jo Cerkev doživlja danes. Knjigo je v slovenskem prevodu predstavil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, prav tako redovnik, frančiškan.

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predstavitev knjige Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes
Založba Družina je izdala knjigo Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes, ki je predstavljena kot intervju med papežem Frančiškom in klaretincem Fernandom Pradom. Je nekakšen papežev odgovor na krizo in z njo povezanimi vprašanji posvečenega življenja, ki jo Cerkev doživlja danes. Knjigo je v slovenskem prevodu predstavil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, prav tako redovnik, frančiškan.
VEČ ...|9. 12. 2018
Predstavitev knjige Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes
Založba Družina je izdala knjigo Moč poklicanosti: Posvečeno življenje danes, ki je predstavljena kot intervju med papežem Frančiškom in klaretincem Fernandom Pradom. Je nekakšen papežev odgovor na krizo in z njo povezanimi vprašanji posvečenega življenja, ki jo Cerkev doživlja danes. Knjigo je v slovenskem prevodu predstavil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, prav tako redovnik, frančiškan.

Marjana Debevec

duhovnostpapežpogovor

Srečanja

VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Srečanja

Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!
VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 11. 2018
Prvo srečanje krščanskih mož v Rimu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili tri udeležence prvega mednarodnega srečanja mož, ki je potekalo v začetku novembra v Rimu. Povedali so nam, zakaj je pomembno, da se moški srečujejo in skupaj iščejo odgovore na razna vprašanja in odkrivajo svobo poklicanost v družini in družbi. Pa tudi, da priznajo svojo ranljivost in pokleknejo pred najmočnejšim moškim: Jezusom.

Prvo srečanje krščanskih mož v Rimu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili tri udeležence prvega mednarodnega srečanja mož, ki je potekalo v začetku novembra v Rimu. Povedali so nam, zakaj je pomembno, da se moški srečujejo in skupaj iščejo odgovore na razna vprašanja in odkrivajo svobo poklicanost v družini in družbi. Pa tudi, da priznajo svojo ranljivost in pokleknejo pred najmočnejšim moškim: Jezusom.

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Prvo srečanje krščanskih mož v Rimu
V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili tri udeležence prvega mednarodnega srečanja mož, ki je potekalo v začetku novembra v Rimu. Povedali so nam, zakaj je pomembno, da se moški srečujejo in skupaj iščejo odgovore na razna vprašanja in odkrivajo svobo poklicanost v družini in družbi. Pa tudi, da priznajo svojo ranljivost in pokleknejo pred najmočnejšim moškim: Jezusom.
VEČ ...|18. 11. 2018
Prvo srečanje krščanskih mož v Rimu
V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili tri udeležence prvega mednarodnega srečanja mož, ki je potekalo v začetku novembra v Rimu. Povedali so nam, zakaj je pomembno, da se moški srečujejo in skupaj iščejo odgovore na razna vprašanja in odkrivajo svobo poklicanost v družini in družbi. Pa tudi, da priznajo svojo ranljivost in pokleknejo pred najmočnejšim moškim: Jezusom.

Marjana Debevec

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 10. 2018
O poklicanosti

Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.

O poklicanosti

Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.

duhovnostmladipoklicanostrazločevanje

Globine

O poklicanosti
Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.
VEČ ...|9. 10. 2018
O poklicanosti
Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.

Blaž Lesnik

duhovnostmladipoklicanostrazločevanje

Kolokvij

VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov

Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Kapucini z zelenortskih otokov

Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

mladiduhovnostpogovor

Kolokvij

Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.
VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo