Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Natanael ga vpraša: Od kod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. (Jn 1, 48)

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.

Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.

Za tokratno oddajo Iz naših krajev smo poklicali v Celje, ki je bilo pred nekaj dnevi že skoraj tradicionalno med prizorišči znamenite kolesarske dirke po Sloveniji, kar so v knežjem mestu po oceni župana Bojana Šrota dobro izkoristili. Slišali ste lahko tudi župana občine Podčetrtek Petra Misjo. Zanimalo nas je, s kakšnimi pričakovanji vstopajo v počitniški čas in kako živi turizem v njihovi ter v sosednjih občinah. Zanimiva je tudi novica za mlade, da je Panasonic v Hočah odprl svoj prvi učni center v Sloveniji. Pokukali pa smo še na obalo v Strunjan. Tamkajšnji krajinski park ima smele načrte za prihodnost. Sodeloval pa je tudi v projektu približanja parkoslovja šolarjem.

Proti nekdanjemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu je bila v Srbiji vložena kazenska ovadba za domnevne vojne zločine in genocid nad pripadniki JLA in drugimi vojnimi ujetniki v času osamosvajanja leta 1991. Za komentar o tem smo poklicali nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa.

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

V oddaji smo za vas pripravili povzetke papeževih srečanj v Romuniji. Poklicali smo tudi minorita p. Mateia Sentesa iz Romunije, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Osvetlil nam je nekatere vidike življenja romunskega naroda in papeževega obiska te dežele.

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Primanjkuje kadra, obstoječi pa je preobremenjen. Zakaj v Sloveniji in tudi drugod v zahodnem svetu ugaša zanimanje za poklic splošnega zdravnika? Kaj pri odločanju o svoji poklicni poti vodi študente medicine? Odgovore na ta in druga vprašanja ste slišali danes.

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Podelili so prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Pred sto leti je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel in ob tem so odprli razstavo v Cankarjevem domu.Literarno nagrado VSTAJENJE tokrat prejme Marij Čuk za roman PRAH.Arheologi so med raziskavami na Tišini odkrili srednjeveško grobišče.

V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

V oddaji smo se pogovarjali o tednu molitve za duhovne poklice. Gostji sta bili s. Veronika Verbič in katehistinja Nadja Mehle.

Pred papeževim obiskom smo poklicali dve fokolarini Slovenki, ki delujeta v teh dveh državah. Povprašali smo ju, kako se pripravljajo na obisk svetega očeta, kakšno je vzdušje v teh državah in kako papeža pričakujejo. Za vas pa smo pripravili tudi povzetek papeževih velikonočnih slovesnosti.

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.