Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom

Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom

Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

infokoronaviruszdravstvopomočcivilna zaščita

Informativni prispevki

Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.
VEČ ...|25. 3. 2020
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvopomočcivilna zaščita

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Slovencem po svetu in domovini

Covid-19 in rojaki
Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.
VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki
Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Svetovalnica

VEČ ...|10. 3. 2020
Vzgoja za vrednote

Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

Vzgoja za vrednote

Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

svetovanjeizobraževanjekatoliško šolstvo

Svetovalnica

Vzgoja za vrednote
Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?
VEČ ...|10. 3. 2020
Vzgoja za vrednote
Tokratni gostji sta bili svetovalna delavka Gimnazije Želimlje Špela Potočnik in vzgojiteljica doma Janeza Boska Petra Držanič. Pogovarjali smo se o tem kako spremljati mlade v njihovem iskanju in uresničitvi življenjske poklicanosti. Kako jim pomagati pri utrjevanju vrednot na poti osamosvojitve?

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjekatoliško šolstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Družinska kateheza

VEČ ...|3. 3. 2020
Štefka in Peter Dolenc

Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.

Štefka in Peter Dolenc

Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.

duhovnostodnosipogovordružba

Družinska kateheza

Štefka in Peter Dolenc
Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.
VEČ ...|3. 3. 2020
Štefka in Peter Dolenc
Spoznavamo življenjske zgodbe različnih parov. Tako odkrivamo, da je svetost poklicanost vsakega kristjana. Ne gre za neka velika dejanja, ampak majhne korake, ki jih obarvamo z ljubeznijo.

Marjana Debevec

duhovnostodnosipogovordružba

Za življenje

VEČ ...|29. 2. 2020
Srčni učitelj

Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

Srčni učitelj

Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

družbaizobraževanjevzgojapogovorsvetovanjeodnosi

Za življenje

Srčni učitelj
Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.
VEČ ...|29. 2. 2020
Srčni učitelj
Sabina Košmrl Kaučič je profesorica, mama treh otrok, ki združuje osebne in poklicne izkušnje v knjigi Srčni učitelj. Vsi smo učitelji. Kako učimo? Je zgled pravi? Zahtevamo, sami pa se tega ne držimo? Ni žrtev in krivcev, vsi smo na poti izbiranja in odločitev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjevzgojapogovorsvetovanjeodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|25. 2. 2020
Karierno svetovanje

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Karierno svetovanje

V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Karierno svetovanje
V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.
VEČ ...|25. 2. 2020
Karierno svetovanje
V Svetovalnici smo se posvetili pogledu v prihodnost. Sandra Igličar Čepon, karierna svetovalka v Centru za informiranje in poklicno svetovanje pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, ugotavlja, da se osnovnošolci z vprašanjem, kakšen poklic bi želeli opravljati, najpogosteje soočijo v zadnji triadi, vendar želi večina dokončno odločitev preložiti. Kako jim pomagati, kako usmeriti, kakšne so realne razmere na trgu dela? O tem smo govorili z gostjo.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2020
Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici

Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.

Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici

Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.

družba

Informativni prispevki

Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici
Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.
VEČ ...|24. 2. 2020
Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici
Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

družba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 2. 2020
Dokument o sinodi o Amazoniji, kristjani v Indiji in razmere v Siriji

Z novinarko Katarino Ropret smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali o zapletenem in vedno težjem položaju kristjanov v Indiji. Poklicali pa smo tudi predstojnika salezijancev Marka Košnika, ki smo ga povprašali o pričakovanjih pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe. Na njem bodo prvič sodelovali tudi laiki. Slišali pa boste tudi, da je izšel dokument o sinodi o Amazoniji.

Dokument o sinodi o Amazoniji, kristjani v Indiji in razmere v Siriji

Z novinarko Katarino Ropret smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali o zapletenem in vedno težjem položaju kristjanov v Indiji. Poklicali pa smo tudi predstojnika salezijancev Marka Košnika, ki smo ga povprašali o pričakovanjih pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe. Na njem bodo prvič sodelovali tudi laiki. Slišali pa boste tudi, da je izšel dokument o sinodi o Amazoniji.

duhovnostdružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dokument o sinodi o Amazoniji, kristjani v Indiji in razmere v Siriji
Z novinarko Katarino Ropret smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali o zapletenem in vedno težjem položaju kristjanov v Indiji. Poklicali pa smo tudi predstojnika salezijancev Marka Košnika, ki smo ga povprašali o pričakovanjih pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe. Na njem bodo prvič sodelovali tudi laiki. Slišali pa boste tudi, da je izšel dokument o sinodi o Amazoniji.
VEČ ...|16. 2. 2020
Dokument o sinodi o Amazoniji, kristjani v Indiji in razmere v Siriji
Z novinarko Katarino Ropret smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali o zapletenem in vedno težjem položaju kristjanov v Indiji. Poklicali pa smo tudi predstojnika salezijancev Marka Košnika, ki smo ga povprašali o pričakovanjih pred 28. vrhovnim zborom salezijanske družbe. Na njem bodo prvič sodelovali tudi laiki. Slišali pa boste tudi, da je izšel dokument o sinodi o Amazoniji.

Marjana Debevec

duhovnostdružbapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|14. 2. 2020
Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela

V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.

Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela

V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.

družbaizobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela
V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.
VEČ ...|14. 2. 2020
Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela
V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.
VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Helena Križnik

družbainfopogovorpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|12. 2. 2020
Poslušate Boga? Ga razumete?

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

Poslušate Boga? Ga razumete?

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

duhovnost

Duhovna misel

Poslušate Boga? Ga razumete?
In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)
VEČ ...|12. 2. 2020
Poslušate Boga? Ga razumete?
In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: Poslušajte me vsi in razumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. (Mr 7, 14 - 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?
V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.
VEČ ...|11. 2. 2020
Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?
V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 2. 2020
Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor

Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor

Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor
Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.
VEČ ...|4. 2. 2020
Slovenija in Hrvaška bosta morali v dobro svojih ljudi končno rešiti mejni spor
Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

infozdravstvo

Informativni prispevki

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…
VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

infozdravstvo

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.
VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.

Matjaž Merljak

inforojakirepatriacijavenezuelakoroška

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2020
Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca
Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.
VEČ ...|24. 1. 2020
Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca
Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|24. 1. 2020
Izbral. Sam.

Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu.(Mr 3, 13)

Izbral. Sam.

Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu.(Mr 3, 13)

duhovnost

Duhovna misel

Izbral. Sam.
Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu.(Mr 3, 13)
VEČ ...|24. 1. 2020
Izbral. Sam.
Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu.(Mr 3, 13)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|13. 1. 2020
Da bi znali spustiti. Odpustiti.

Ko je šel malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta svojega očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.(Mr 1, 19-20)

Da bi znali spustiti. Odpustiti.

Ko je šel malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta svojega očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.(Mr 1, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

Da bi znali spustiti. Odpustiti.
Ko je šel malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta svojega očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.(Mr 1, 19-20)
VEČ ...|13. 1. 2020
Da bi znali spustiti. Odpustiti.
Ko je šel malo dalje, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza; tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta svojega očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.(Mr 1, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 12. 2019
Novomeški škof Glavan v novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika

Škofijo Novo mesto je v letu, ki se poslavlja, povezal misijonar Ignacij Knoblehar. Dogodki, ki so se zvrstili ob 200-letnici njegovega rojstva, so bili po besedah škofa ordinarija Andreja Glavana nekaj izrednega. V novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika, kot je dodal v pogovoru za naš radio, bo treba poživiti delo za nove duhovne poklice.

Novomeški škof Glavan v novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika

Škofijo Novo mesto je v letu, ki se poslavlja, povezal misijonar Ignacij Knoblehar. Dogodki, ki so se zvrstili ob 200-letnici njegovega rojstva, so bili po besedah škofa ordinarija Andreja Glavana nekaj izrednega. V novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika, kot je dodal v pogovoru za naš radio, bo treba poživiti delo za nove duhovne poklice.

infopogovor

Informativni prispevki

Novomeški škof Glavan v novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika
Škofijo Novo mesto je v letu, ki se poslavlja, povezal misijonar Ignacij Knoblehar. Dogodki, ki so se zvrstili ob 200-letnici njegovega rojstva, so bili po besedah škofa ordinarija Andreja Glavana nekaj izrednega. V novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika, kot je dodal v pogovoru za naš radio, bo treba poživiti delo za nove duhovne poklice.
VEČ ...|30. 12. 2019
Novomeški škof Glavan v novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika
Škofijo Novo mesto je v letu, ki se poslavlja, povezal misijonar Ignacij Knoblehar. Dogodki, ki so se zvrstili ob 200-letnici njegovega rojstva, so bili po besedah škofa ordinarija Andreja Glavana nekaj izrednega. V novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika, kot je dodal v pogovoru za naš radio, bo treba poživiti delo za nove duhovne poklice.

Helena Križnik

infopogovor

Naš gost

VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Naš gost

Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Marjan Bunič

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 12. 2019
Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert

Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert

Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

kulturaFranc Kosem

Kulturni utrinki

Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert
Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.
VEČ ...|17. 12. 2019
Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert
Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

Jože Bartolj

kulturaFranc Kosem

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

duhovnostvzgojaposvečenost

Pogovor o

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu
Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.
VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu
Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Naš gost

VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Naš gost

Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Damijana Medved

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

pogovorkulturapoezija

Od slike do besede

Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Mateja Subotičanec

pogovorkulturapoezija

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.
VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Naš gost

VEČ ...|30. 11. 2019
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht

Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht

Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

duhovnostizobraževanjeodnosi

Naš gost

Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.
VEČ ...|30. 11. 2019
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjeodnosi

Iz naših krajev

VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec

Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

družbapolitika

Iz naših krajev

Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.
VEČ ...|23. 11. 2019
Maribor, Kranj, Sežana, Bohinj, Slovenj Gradec
Poročali smo o novih stanovanjih v Slovenj Gradcu, seji mariborskega občinskega sveta in napovedanih podražitvah, pridobitvi kranjskih poklicih gasilcev, razvoju turizma na Krasu ter nagradi, ki jo je prejel Turizem Bohinj.

Andrej Šinko

družbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

infokomentarpolitika

Informativni prispevki

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.
VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Helena Križnik

infokomentarpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|20. 11. 2019
Življenje da dobiček

Poklical je pa svojih deset služabnikov in jim dal deset min (zlatnikov) ter jim rekel: Trgujte, dokler ne pridem. (Lk 19, 13)

Življenje da dobiček

Poklical je pa svojih deset služabnikov in jim dal deset min (zlatnikov) ter jim rekel: Trgujte, dokler ne pridem. (Lk 19, 13)

duhovnost

Duhovna misel

Življenje da dobiček
Poklical je pa svojih deset služabnikov in jim dal deset min (zlatnikov) ter jim rekel: Trgujte, dokler ne pridem. (Lk 19, 13)
VEČ ...|20. 11. 2019
Življenje da dobiček
Poklical je pa svojih deset služabnikov in jim dal deset min (zlatnikov) ter jim rekel: Trgujte, dokler ne pridem. (Lk 19, 13)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…

Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…

Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.
VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Pogovor o

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.
VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

duhovnostdružbakomentar

Naš pogled

800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbakomentar

Iz Betanije

VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Iz Betanije

Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.
VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem

Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

družbapogovorČeškaAnita Gregorec

Z ljudmi na poti

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družbapogovorČeškaAnita Gregorec

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Komentar Družina

VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš

Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš

Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

duhovnostkomentar

Komentar Družina

Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

Tomaž Kete

duhovnostkomentar

Duhovna misel

VEČ ...|10. 9. 2019
Z besedo in dejanjem

V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

Z besedo in dejanjem

V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

duhovnost

Duhovna misel

Z besedo in dejanjem
V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)
VEČ ...|10. 9. 2019
Z besedo in dejanjem
V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?

Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?

Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

izobraževanjeduhovnostdružba

Slovenski mučenci 20. stoletja

Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostdružba

Via positiva

VEČ ...|29. 8. 2019
Vloga teologije danes

Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

Vloga teologije danes

Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

duhovnostdružbaizobraževanjeinfomladiodnosivzgoja

Via positiva

Vloga teologije danes
Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.
VEČ ...|29. 8. 2019
Vloga teologije danes
Vsak se slej ali prej vpraša o smislu in o svoji poklicanosti, vlogi v življenju. O tem smo govorili s Tadejem Stegujem, Stanislavom Slatinekom in Janezom Kozincem, o duhovnosti in predvsem o pomenu teologije v sodobni družbi.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjeinfomladiodnosivzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju

Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju

Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

družbainfopolitikapogovorkorupcija

Informativni prispevki

Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Tanja Dominko

družbainfopolitikapogovorkorupcija

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 3. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. marec 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2020
Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Šolanje prek spleta

Z nami je bil Miha Ruparčič, govoril je o pretirani uporabi tehnologije.

Mateja Subotičanec

svetovanjeizobraževanjeotrociodnosi

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 3. 2020
O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

O izidu Zbornika Misijonskega simpozija in pismo iz Etiopije

Izšel je zbirnik povedanega na Misijonskem simpoziju, ki se je odvil v lanskem oktobru in ga lahko najdete na spletni strani missio.si. V oddaji smo prebrali tudi oglašanje iz Etiopije. Pisala je Polona Dominik

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonisimpozijzborniketiopijapolona dominik

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 3. 2020
Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Peter Pribožič: Izkoristimo vse možnosti za pridelavo!

Kriza z novim koronavirusom nas je postavila na realna tla, da bomo lažje razumeli kako pomembna je domača pridelava hrane. Tudi nekateri pogledi agrarnih ekonomistov v smeri koncentriranja proizvodnje v velikih sistemih in zanemarjanje vloge mali proizvajalcev hrane so sedaj treščili na realna tla, pravi Peter Pribožič, vodja JKSS na KGZ Ptuj. Prisluhnite nedeljski kmetijski oddaji!

Robert Božič

kmetijstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Marjana Debevec

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Rožni venec

VEČ ...|29. 3. 2020
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost