Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice so temelj demokracije, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega

Slovenija je z izvolitvijo dr. Simone Drenik Bavdek v vodstvo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) dobila prvo predstavnico v tem uglednem telesu. Kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic se zaveda pomena tega priznanja, saj mreža združuje 50 neodvisnih institucij iz vse Evrope, akreditiranih pri Združenih narodih. »Izvolitev v vodstvo mreže je veliko priznanje, saj omogoča vplivanje na oblikovanje evropskih politik in krepitev mednarodne kredibilnosti naše institucije,« je povedala Drenik Bavdek.

Zavod ODTIZ

V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Vampi, šabesa, testo za oblikovanje številk, riba iz pečice s krompirjem, paniranje kokošjih bederc, testo za linške oči, zamrzovanje skute ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Ljubljana, Kozje, Lipica, Lendava, Ajdovščina, Šalovci

Poročali smo o utrjevanju svetovnega položaja Lekovega farmacevtskega središča v Lendavi z novim laboratorijem, interesih povezanih z ljubljanskimi Križankami, ki povzročajo skrbi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krepitvi domske oskrbe v Šalovcih, razvojnih projektih v občini Ajdovščina, triu kraških znamenitostih, ki privablja vse več obiskovalcev, in obnovi Resnikove hiše v občini Kozje.

8. nedelja med letom

Ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar se je osredotočil na pomen kateheze in njeno vlogo v življenju posameznega kristjana. Raziskuje Jezusove nauke in prilike, ki ostajajo aktualne v sodobnem svetu, ter poudarja razumevanje sporočila Božjega kraljestva in njegov vpliv na naše vrednote in odnose. Govoril je o izzivih sodobne družbe in poudarja pomen evangelizacije. Katehezo predstavi tudi kot dolgotrajen proces rasti, ki vključuje oznanjevanje in oblikovanje življenjskega sloga. Poudarja tudi pomembnost osebnega srečanja z Jezusom in vabi poslušalce, da izkoristijo postni čas za poglobljeno refleksijo ter aktivno sodelovanje v skupnosti.

Utrip dneva dne 24. 2.

• Papeževo stanje ostaja resno - od nocoj vsak večer ob 21. uri rožni venec na Trgu sv. Petra.
• Nadškof Hočevar o Božji služabnici Magdaleni Gornik: V času razpotij nam Bog pošilja prerokinjo sprave in edinosti.
• Mediana: Vlade ne podpira že skoraj 60 odstotkov vprašanih. Na prvih mestih ostaja SDS in Svoboda.
• Z morebitnim odprtjem trgovalnega računa za Vzajemno se ne mudi, Nsi za možnost prenosa pravice do delnic na drugo osebo.
• Vojna v Ukrajini vstopa v četrto leto. Več zahodnih voditeljev na obisku v Kijevu.
• V Nemčiji po neuradnih rezultatih v parlament pet strank. Kanclerski kandidat CDU/CSU Merz napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči.
• V večjem delu države danes in jutri pričakujejo preseganja dnevne mejne vrednosti delcev PM10
• Prihodnji mesec nova izdaja ljudskih obveznic.
• Urednik Podjetne Slovenije Novković ocenjuje, da evropska realna ekonomija ostaja konkurenčna.
• Na zimske počitnice še šolarji iz osrednje in zahodne Slovenije; policisti opozarjajo na previdnost na smučiščih.
• Šport: Nika Prevc na skakalnici v avstrijskem Hinzenbachu do dveh zmag v dveh dneh.
• Vreme: Danes in jutri bo oblačno, ponekod bo rahlo deževalo.

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …