Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 3. 2020
Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja

Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.

Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja

Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.

informacijska pooblaščenkanadzorneodvisni strokovnjakipolitikakomentar

Komentar Časnik.si

Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja
Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.
VEČ ...|4. 3. 2020
Matevž Sedej: Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja
Informacijska pooblaščenka se spreminja v sodobnega inkvizitorja, vrhovnega verskega poglavarja sekularne države, ki sme in mora povsod, kateremu se odpirajo vsa vrata, za katerega ni nobene skrivnosti. In ki jo/ga lahko razreši le Državni zbor na predlog predsednika Republike. Kaj izvoljeni poslanci, celo kaj sodniki: neodvisni strokovnjaki so tisti, v katere sodobna družba (post-komunistična pa še prav posebej) polaga zaupanje, da bodo našli resnico in pravico.

Matevž Sedej

informacijska pooblaščenkanadzorneodvisni strokovnjakipolitikakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|10. 2. 2020
Prehranska dopolnila

Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Prehranska dopolnila

Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

svetovanjedružbapogovorzdravstvo

Svetovalnica

Prehranska dopolnila
Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.
VEČ ...|10. 2. 2020
Prehranska dopolnila
Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbapogovorzdravstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.
VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden

komentarpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 12. 2019
Pomen shem kakovosti medu

Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

Pomen shem kakovosti medu

Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen shem kakovosti medu
Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.
VEČ ...|12. 12. 2019
Pomen shem kakovosti medu
Čebelarji si prizadevajo, da bi ohranili kakovost medu, kot ga pridelajo čebela v panju in takega tudi ponudili potrošnikom. Pri tem pa si pomagajo tudi z vklučevanjem v sheme kakovosti, ki vse zahtevajo dodaten nadzor. Nataša Lilek, svetovalka za varno hrano pri ČZS.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju

Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju

Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

družbainfopolitikapogovorkorupcija

Informativni prispevki

Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Tanja Dominko

družbainfopolitikapogovorkorupcija

Svetovalnica

VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

svetovanjemladisplet

Svetovalnica

Pasti na spletu
Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?
VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu
Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Marjan Bunič

svetovanjemladisplet

Naš gost

VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

kmetijstvodružbaodnosi

Naš gost

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Robert Božič

kmetijstvodružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.
VEČ ...|26. 7. 2019
Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...
Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

Tone Gorjup

janšapogovormigracijesdsinfokomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.
VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.
VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.
VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.
VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Naš pogled

VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

komentar

Naš pogled

Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.
VEČ ...|12. 2. 2019
Naš svet je razdvojen nevrotik!
»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo.

Tadej Sadar

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 11. 2018
Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

pogovorinfopolitikakomentar

Informativni prispevki

Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.
VEČ ...|13. 11. 2018
Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

Helena Škrlec

pogovorinfopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS

V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

Informativni prispevki

20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS
V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.
VEČ ...|3. 11. 2018
20 let ustanove Anin sklad - uvod v mašo p. Marjan Čuden, predsednik KORUS
V cerkev v Zavodu sv. Stanislava so prišli dobrotniki in družine Aninega sklada ter snovalci ustanove. Predsednik Konference redovnih ustanov Slovenije p. Marjan Čuden se je v uvodu zahvalil redovnikom, redovnicam, dobrotnikom, dosedanjim članom uprave in strokovno nadzornega sveta, dosedanji predsednici uprave Mariji Šterbenc in družinam ter jih nagovoril z besedami: »V uvodu svete maše govorim o zahvali zato, ker želim, da hvaležnost položimo na oltar. Naj bo to polaganje najdragocenejše dejanje današnjega praznovanja.«To je dan srečanja, spoznavanja, povezovanja in veselja, pa so besede, ki bi lahko povzele misli nadškofa Stanislava Zoreta, ki je poudaril, da mora biti praznovanje celostno, kar pomeni vključeno v celoto Cerkve. »Da se ob praznovanju vedno vklapljamo, ukoreninjamo v praznovanje okolja, v praznovanje Cerkve. Na ta način naše praznovanje postane globlje in bolj daljnosežno.«Nadalje je nadškof Zore, tudi velik prijatelj Aninega sklada dejal, da je ustanovo navdihnil Božji Duh ter posebej podčrtal povezovanje družin med seboj. »Verjamem, da so tudi preko Aninega sklada začele te družine, sicer še ne v zadostni meri, pa vendarle, dobivati prostor tudi širše v naši družbi, da ni več tako nekaj nemogočega, če zagledaš družino, ki ima več kakor dva otroka. Vse to so sadovi za katere smo danes zares hvaležni,« je povedal nadškof.Sveti maši je sledil kratek program v dvorani zavoda, ki so ga oblikovali člani Tria kitara, ki so prepevali tudi med sveto mašo ter predstavniki družin, zbrane pa je nagovorila vršilka dolžnosti predsednice uprave ustanove Anin sklad, s. Hermina Nemšák. Izrazila je upanje, da se bo čimprej vzpostavil zaupanje med vodstvom, dobrotniki in družinami in da bodo tako »nadaljevali to, kar so pred 20-timi leti redovniki skupaj z ljudmi velikega srca začeli na poseben način: Skrbeti za družine. Bili so polni optimizma, energije in odločenosti, da morajo v slovenskem prostoru za družine storiti nekaj več.«Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se za tretjega in četrtega otroka odločalo več staršev. Želijo si, da bi se številčnejše družine med seboj spoznavale in podpirale, da bi gradili pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bila javnost bolj naklonjena družinskim vrednotam.

Alen Salihović

pogovordružbaduhovnostinfodružbaduhovnostpogovorotrocidružbaduhovnostinfootroci

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2018
Požar o Koprivnikarjevi novi službi: Šele zdaj bo ven priplavala vsa umazanija

Z domnevno korupcijo, povezano z zaposlitvijo nekdanjega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v BTC, se že ukvarjajo pristojni organi in nekatere službe. Ali bodo poslanci ustanovili posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala s to zgodbo, še ni jasno, a vsekakor bo v kratkem na mizi komisije državnega zbora za nadzor javnih financ. Koprivnikar očitke, ki so se zgrnili nanj, zavrača. Kako vse to komentira novinar Bojan Požar, ki je razkril nekatere zanimive podatke?

Požar o Koprivnikarjevi novi službi: Šele zdaj bo ven priplavala vsa umazanija

Z domnevno korupcijo, povezano z zaposlitvijo nekdanjega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v BTC, se že ukvarjajo pristojni organi in nekatere službe. Ali bodo poslanci ustanovili posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala s to zgodbo, še ni jasno, a vsekakor bo v kratkem na mizi komisije državnega zbora za nadzor javnih financ. Koprivnikar očitke, ki so se zgrnili nanj, zavrača. Kako vse to komentira novinar Bojan Požar, ki je razkril nekatere zanimive podatke?

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Požar o Koprivnikarjevi novi službi: Šele zdaj bo ven priplavala vsa umazanija
Z domnevno korupcijo, povezano z zaposlitvijo nekdanjega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v BTC, se že ukvarjajo pristojni organi in nekatere službe. Ali bodo poslanci ustanovili posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala s to zgodbo, še ni jasno, a vsekakor bo v kratkem na mizi komisije državnega zbora za nadzor javnih financ. Koprivnikar očitke, ki so se zgrnili nanj, zavrača. Kako vse to komentira novinar Bojan Požar, ki je razkril nekatere zanimive podatke?
VEČ ...|4. 10. 2018
Požar o Koprivnikarjevi novi službi: Šele zdaj bo ven priplavala vsa umazanija
Z domnevno korupcijo, povezano z zaposlitvijo nekdanjega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja v BTC, se že ukvarjajo pristojni organi in nekatere službe. Ali bodo poslanci ustanovili posebno parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala s to zgodbo, še ni jasno, a vsekakor bo v kratkem na mizi komisije državnega zbora za nadzor javnih financ. Koprivnikar očitke, ki so se zgrnili nanj, zavrača. Kako vse to komentira novinar Bojan Požar, ki je razkril nekatere zanimive podatke?

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Radijski roman

VEČ ...|20. 9. 2018
Brez otrok, 48. del

Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.

Brez otrok, 48. del

Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.

romankulturavzgoja

Radijski roman

Brez otrok, 48. del
Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.
VEČ ...|20. 9. 2018
Brez otrok, 48. del
Ob napovedi uničenja Cerkve je v Svetu za globalno nadzorno oblast prišlo do neenotnosti.

Matjaž Merljak

romankulturavzgoja

Radijski roman

VEČ ...|13. 9. 2018
Brez otrok, 47. del

T.i. Svet za globalno nadzorno oblast pričakuje Človeka 2.0.

Brez otrok, 47. del

T.i. Svet za globalno nadzorno oblast pričakuje Človeka 2.0.

kulturavzgoja

Radijski roman

Brez otrok, 47. del
T.i. Svet za globalno nadzorno oblast pričakuje Človeka 2.0.
VEČ ...|13. 9. 2018
Brez otrok, 47. del
T.i. Svet za globalno nadzorno oblast pričakuje Človeka 2.0.

Matjaž Merljak

kulturavzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.
VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 7. 2018
Modularni nadzorni sistem MOCOS

Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.

Modularni nadzorni sistem MOCOS

Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Modularni nadzorni sistem MOCOS
Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.
VEČ ...|6. 7. 2018
Modularni nadzorni sistem MOCOS
Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|17. 5. 2018
Brez otrok, 30. del

Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

Brez otrok, 30. del

Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 30. del
Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.
VEČ ...|17. 5. 2018
Brez otrok, 30. del
Ozek krog ljudi želi vpeljati novo veroizpoved in prevzeti popoln nadzor sveta, še posebej obubožanih Združenih držav Amerike.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Brez otrok, 29. del

Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.
VEČ ...|10. 5. 2018
Brez otrok, 29. del
Na hitro sklicanem sestanku Sveta globalne nadzorne oblasti so se med drugim ustavili ob misli, da imamo do splošne blaginje skupno odgovornost.

Matjaž Merljak

literatura

Pogovor o

VEČ ...|9. 5. 2018
Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna

Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna

Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Pogovor o

Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna
Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.
VEČ ...|9. 5. 2018
Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna
Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Alen Salihović

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 5. 2018
Kolesarimo drugače

Mladi inovator Janez Dobnikar spodbuja kolesarjenje s posebej razvito in prilagojeno kolesarsko igro, ki je njegova inovacija, z gibanjem nadzorujemo dogajanje v igri in kolesarimo po različnih virtualnih pokrajinah.

Kolesarimo drugače

Mladi inovator Janez Dobnikar spodbuja kolesarjenje s posebej razvito in prilagojeno kolesarsko igro, ki je njegova inovacija, z gibanjem nadzorujemo dogajanje v igri in kolesarimo po različnih virtualnih pokrajinah.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Kolesarimo drugače
Mladi inovator Janez Dobnikar spodbuja kolesarjenje s posebej razvito in prilagojeno kolesarsko igro, ki je njegova inovacija, z gibanjem nadzorujemo dogajanje v igri in kolesarimo po različnih virtualnih pokrajinah.
VEČ ...|4. 5. 2018
Kolesarimo drugače
Mladi inovator Janez Dobnikar spodbuja kolesarjenje s posebej razvito in prilagojeno kolesarsko igro, ki je njegova inovacija, z gibanjem nadzorujemo dogajanje v igri in kolesarimo po različnih virtualnih pokrajinah.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 3. 2018
Razvoj in ranljivost interneta

Skoraj samoumeven se nam zdi danes splet. Morda se premalo zavedamo odvisnosti od interneta. Sistem je lahko zelo ranljiv, ključni problem v prhodnosti bo nadzor rasti. Do kod in kam gre svetovno spletišče, je govoril Andrej Boštjančič.

Razvoj in ranljivost interneta

Skoraj samoumeven se nam zdi danes splet. Morda se premalo zavedamo odvisnosti od interneta. Sistem je lahko zelo ranljiv, ključni problem v prhodnosti bo nadzor rasti. Do kod in kam gre svetovno spletišče, je govoril Andrej Boštjančič.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Razvoj in ranljivost interneta
Skoraj samoumeven se nam zdi danes splet. Morda se premalo zavedamo odvisnosti od interneta. Sistem je lahko zelo ranljiv, ključni problem v prhodnosti bo nadzor rasti. Do kod in kam gre svetovno spletišče, je govoril Andrej Boštjančič.
VEČ ...|9. 3. 2018
Razvoj in ranljivost interneta
Skoraj samoumeven se nam zdi danes splet. Morda se premalo zavedamo odvisnosti od interneta. Sistem je lahko zelo ranljiv, ključni problem v prhodnosti bo nadzor rasti. Do kod in kam gre svetovno spletišče, je govoril Andrej Boštjančič.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2018
O zavarovanjih - mag. Andreja Kovačič

V Svetovalnici smo predstavili delo Agencije za zavarovalni nadzor. Vsi smo se že kdaj soočili s precej agresivnimi klicatelji, ki so nam želeli na vsak način predstaviti novosti v zavarovanju, preveriti, kako je z našimi zavarovalnimi policami in podobno. V oddaji smo izvedeli, kaj so to zavarovalni agenti in kaj so to zavarovalni posredniki, kako krmariti med vsemi ponudbami zavarovalnic in na kaj paziti, preden podpišemo kakšno pogodbo. Z nami je bila mag. Andreja Kovačič.

O zavarovanjih - mag. Andreja Kovačič

V Svetovalnici smo predstavili delo Agencije za zavarovalni nadzor. Vsi smo se že kdaj soočili s precej agresivnimi klicatelji, ki so nam želeli na vsak način predstaviti novosti v zavarovanju, preveriti, kako je z našimi zavarovalnimi policami in podobno. V oddaji smo izvedeli, kaj so to zavarovalni agenti in kaj so to zavarovalni posredniki, kako krmariti med vsemi ponudbami zavarovalnic in na kaj paziti, preden podpišemo kakšno pogodbo. Z nami je bila mag. Andreja Kovačič.

Svetovalnica

O zavarovanjih - mag. Andreja Kovačič
V Svetovalnici smo predstavili delo Agencije za zavarovalni nadzor. Vsi smo se že kdaj soočili s precej agresivnimi klicatelji, ki so nam želeli na vsak način predstaviti novosti v zavarovanju, preveriti, kako je z našimi zavarovalnimi policami in podobno. V oddaji smo izvedeli, kaj so to zavarovalni agenti in kaj so to zavarovalni posredniki, kako krmariti med vsemi ponudbami zavarovalnic in na kaj paziti, preden podpišemo kakšno pogodbo. Z nami je bila mag. Andreja Kovačič.
VEČ ...|13. 2. 2018
O zavarovanjih - mag. Andreja Kovačič
V Svetovalnici smo predstavili delo Agencije za zavarovalni nadzor. Vsi smo se že kdaj soočili s precej agresivnimi klicatelji, ki so nam želeli na vsak način predstaviti novosti v zavarovanju, preveriti, kako je z našimi zavarovalnimi policami in podobno. V oddaji smo izvedeli, kaj so to zavarovalni agenti in kaj so to zavarovalni posredniki, kako krmariti med vsemi ponudbami zavarovalnic in na kaj paziti, preden podpišemo kakšno pogodbo. Z nami je bila mag. Andreja Kovačič.

Tanja Dominko

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
Ženska drža omogoča, da življenje raste!

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

Ženska drža omogoča, da življenje raste!

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

Radijski misijon

Ženska drža omogoča, da življenje raste!
V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.
VEČ ...|0. 0. 0
Ženska drža omogoča, da življenje raste!
V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

p. Vili Lovše

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja

"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja

"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

Radijski misijon

2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja
"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".
VEČ ...|0. 0. 0
2. misijonski pogovor: p. Vili Lovše - Moški je ustvarjalec, ne podiralec življenja
"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 4. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

Prof. dr. Ernest Petrič - Koronavirus

Kako razumeti sedanji trenutek, ko je koronavirus precej omejil vsakdanje življenje državljanov, javnih organizacij, gospodarskih družb, verskih in kulturnih ustanov, športnih dogodkov?

Jože Bartolj

pogovorkomentarkoronavirusdružbapolitika

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 4. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. april 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. april 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

infokmetijstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2020
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2020
Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2020
Uporaba domačega masla

Poslušalka iz domačega mleka oz. smetane od prevretega mleka naredi maslo, iz tega pa skuham gee maslo. Uporablja ga pri kuhi, tudi na kruh ga namaže - ali ga lahko uporablja tudi za peko? Naj uporabi količino kot je v receptu, morda lahko malo manj, svetuje sestra Nikolina.

Uporaba domačega masla

Poslušalka iz domačega mleka oz. smetane od prevretega mleka naredi maslo, iz tega pa skuham gee maslo. Uporablja ga pri kuhi, tudi na kruh ga namaže - ali ga lahko uporablja tudi za peko? Naj uporabi količino kot je v receptu, morda lahko malo manj, svetuje sestra Nikolina.

Matjaž Merljak

kuhajmo