V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Daljni Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih. Med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko. V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politčno sceno.

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.