Informativni prispevki

VEČ ...|18. 9. 2020
Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji

V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji

V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

info

Informativni prispevki

Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji
V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.
VEČ ...|18. 9. 2020
Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji
V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2020
45 let stanke Slovenska skupnost

Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

45 let stanke Slovenska skupnost

Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

info

Informativni prispevki

45 let stanke Slovenska skupnost
Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?
VEČ ...|2. 6. 2020
45 let stanke Slovenska skupnost
Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

Matjaž Merljak

info

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 5. 2019
Vanja Kočevar: Manjšina v lastni državi

Daljni Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih. Med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko. V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politčno sceno.

Vanja Kočevar: Manjšina v lastni državi

Daljni Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih. Med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko. V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politčno sceno.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Manjšina v lastni državi
Daljni Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih. Med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko. V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politčno sceno.
VEČ ...|6. 5. 2019
Vanja Kočevar: Manjšina v lastni državi
Daljni Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih. Med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko. V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politčno sceno.

Vanja Kočevar

politikakomentardružba

Moja zgodba

VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

miran komacporajmos

Moja zgodba

Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Jože Bartolj

miran komacporajmos

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška

O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

rojakiinfomanjšina

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|13. 1. 2019
Okrogla miza: (Ne)vidna Koroška
O izzivih življenja na avstrijskem Koroškem, kulturnem udejstvovanju in gospodarskem sodelovanju so govorili na okrogli mizi letošnjega novoletnega srečanja v Tinjah. Gostje so bili: mag. Rudi Vouk, dr. Karl Hren, dr. Karla Oder, mag. Milena Olip, voditelj: dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojakiinfomanjšina

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 6. 2018
Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi

Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.

Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi

Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.

duhovnostSveta deželaFrancesco Patton

Iz življenja vesoljne Cerkve

Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi
Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.
VEČ ...|10. 6. 2018
Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi
Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostSveta deželaFrancesco Patton

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 1. 2021
Brez jezika ni manjšine

Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem. 


 

Brez jezika ni manjšine

Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem. 


 

Matjaž Merljak

rojaki

Naš gost

VEČ ...|23. 1. 2021
Jožef Pavlič

Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.

Jožef Pavlič

Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.

Jože Bartolj

pogovor

Moja zgodba

VEČ ...|24. 1. 2021
Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Dr. Jože Dežman aktualni pogovor

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.

Jože Bartolj

kulturapogovorpolitikaJože Dežman

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 1. 2021
Ubožni mladenič in modra kraljična

Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.

Ubožni mladenič in modra kraljična

Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Rožni venec

VEČ ...|28. 1. 2021
Veseli del dne 28. 1.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Veseli del dne 28. 1.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

A štekaš?

VEČ ...|27. 1. 2021
Poslovilna oddaja, a štekaš?

Naše druženje pod imenom A štekaš? je prišlo h koncu. Za poslovilno oddajo se je zato v studiu drenjalo več grl kot ponavadi. Vsak je za konec želel še kaj povedati. Smeha, dobre volje in dobre glasbe seveda ni manjkalo. Vabljeni k poslušanju!

Poslovilna oddaja, a štekaš?

Naše druženje pod imenom A štekaš? je prišlo h koncu. Za poslovilno oddajo se je zato v studiu drenjalo več grl kot ponavadi. Vsak je za konec želel še kaj povedati. Smeha, dobre volje in dobre glasbe seveda ni manjkalo. Vabljeni k poslušanju!

Marjan Bunič, Jure Sešek, Žiga Bunič, Luka Sešek, Jan Gerl

mladiglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 1. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|27. 1. 2021
Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

Pogovor z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev. 

Petra Stopar

koronavirusCigler Kraljpokojninastarejši