Pesem o Bernardki - enainštirideseti del

Cesar Napoleon III. je v skrbeh za sina, ki je hudo zbolel. Cesarica pošlje po vodo iz lurškega studenca. Bo pomagala?

Pesem o Bernardki - štirideseti del

Prikazovanje ‘Gospe v belem’ iz lokalne novice preraste v cerkveno, politično in varnostno vprašanje, s katerim se mora spopasti tudi cesarski državni pravdnik Vital Doutour.

Pesem o Bernardki - devetintrideseti del

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki smo slišali, da je cerkvena oblast ustanovila škofijsko preiskovalno komisijo, ki naj bi preučila Marijina prikazovanja pastirici Bernardki. Kakšne bodo ugotovitve? Prisluhnite.

Pesem o Bernardki - osemintrideseti del

Bernardka Soubirous tudi v bolnišnici nima miru. Oblasti k njej pošljejo psihiatra, ki jo zaslišuje, jo zbada z iglami in ji celo izmeri lobanjo ter jo hoče odpeljati na zdravljenje. Domači župnik mu to prepreči ...

Pesem o Bernardki - sedemintrideseti del

Bernardko zaradi težav z astmo in zaradi izčrpanosti sprejmejo v bolnišnico, kjer zanjo skrbijo redovnice. Odmik od družine in ljudskih množic ji dobro dene ...

Pesem o Bernardki - šestintrideseti del

Med enim od zamaknjenj mala Bernardka izgubi zavest, kar vse pričujoče zelo vznemiri. Si bo opomogla?

Pesem o Bernardki - petintrideseti del

Ne le civilna, tudi cerkvena lokalna oblast gleda na Marijina prikazovanja v Lurdu zelo skeptično. Tamkajšnji škof je sicer v veliki dilemi, a se postavi na stran dvomljivcev ...

Pesem o Bernardki - štiriintrideseti del

Vznemirjena lurška oblast omeji dostop do mesta Marijinih prikazovanj z ograjo. To med vaščani sproži silen odziv ...

Pesem o Bernardki - triintrideseti del

Je voda, ki prihaja iz skale na kraju Marijinega prikazovanja, res zdravilna? Krajevni oblastniki naročijo kemíjsko analizo ...

Pesem o Bernardki - dvaintrideseti del

V Masabielski votlini se Marija ni prikazala že dolgih 20 dni. V tem času pa si je nekaj šolarjev privoščilo potegavščine in zasmehovanje ...

Pesem o Bernardki - enaintrideseti del

Ker jim pri Bernardki Soubirous ni uspelo, skušajo oblastniki najti šibke točke pri njenem očetu ter preko njega osmešiti malo pastirico, ki se ji prikazuje Marija.

Pesem o Bernardki - trideseti del

  V Lurdu se nadaljujejo pritiski na Bernardko in oblast išče načine, kako bi jo diskreditirala.

Pesem o Bernardki - devetindvajseti del

V Lurdu se zgodi prvo ozdravljenje, prvi čudež. Bo to prineslo mir ali nove delitve?

Pesem o Bernardki - osemindvajseti del

Bernardko na poti v šolo aretirajo. Istočasno aretirajo tudi njene starše. Vsi morajo pred preiskovalnega sodnika ...

Pesem o Bernardki - sedemindvajseti del

Tisoči so vsako jutro priče, kako se Bernardka na začetku zamaknjenja na Gospejin ukaz umiva v studencu in kako pije iz dlani ... je odlomek iz tokratnega dela romana.

Pesem o Bernardki - šestindvajseti del

Ob nastanku massabiélskega studenca začnejo ljudje govoriti o čudežu. Zavzeto spremljajo Marijina prikazovanja, čeprav jo vidi in se z njo pogovarja le Bernardka.

Pesem o Bernardki - petindvajseti del

Po zaničevanju in dvomih v zvezi z Marijinim prikazovanjem vendarle pride do preobrata. Zakaj? Prisluhnite ...

Pesem o Bernardki - štiriindvajseti del

Bernardki je vedno težje, saj jo kar naprej preizkušajo in provocirajo. A ob prikazovanjih Gospe v belem je na obzorju prvi čudež ...

Pesem o Bernardki - triindvajseti del

V prejšnjem delu radijskega romana Pesem o Bernardki je dal dekan Bernardki naročilo za Marijo. Svojo pristnost naj dokaže s čudežem - naj rožni grm ob votlini vzcveti. Sredi februarja. To bo dovolj močan dokaz. Bo Gospa v belem sprejela igro?

Pesem o Bernardki - dvaindvajseti del

Do Marijinih prikazovanj mali Bernardki Soubirous so zadržani tudi cerkveni dostojanstveniki. Le kaj bo storil lurški dekan?

Pesem o Bernardki - enaindvajseti del

V prejšnjem delu radijskega romana smo spremljali stisko male Bernardke, ki jo vsi zasmehujejo, češ da si izmišlja prikazovanja. Še bolj pa jo je razžalostilo, da je zaman čakala pred votlino na Marijo. Se ji bo ta sploh še prikazala?

Marija, ki nas spremlja na poti življenja

Posebno pozornost namenjamo romanjem, ki bogatijo in širijo meje našega običajnega razlaganja in videnja sveta. V katehezi je bil naš sogovornik msgr. Miro Šlibar.

Pesem o Bernardki - dvajseti del

Prikazovanje Gospe v belem bi moralo biti čudovita izkušnja, pa vendar je mala Bernardka v veliki stiski, saj ji želijo vsi dokazati, da si izmišlja, da le išče pozornost, da je prevzetna in nevredna.

Pesem o Bernardki - devetnajsti del

Po cesarskem državnem tožilcu Bernardko zaradi prikazovanj Gospe v belem zaslišuje še policijski komisar. Ta ji nastavlja mnoge zanke in čaka, da se bo ujela vanje.

Pesem o Bernardki - osemnajsti del

Malo Bernardko zaradi prikazovanj in vsega, kar se dogaja okoli njih, odpeljejo na zaslišanje k cesarskemu državnemu tožilcu.

Pesem o Bernardki - petnajsti del

Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.

Pesem o Bernardki - štirinajsti del

V 14. delu radijskega romana mala Bernardka prvič sliši glas Gospe v belem, ki se ji prikazuje.

Pesem o Berardki - trinajsti del

V trinajstem delu Radijskega romana Pesem o Bernardki spremljamo reakcijo meščanov na prva prikazánja Gospe v belem. Mesto je sicer polno govoric, a vsi se delajo, kot da se ni nič zgodilo, in ključni ljudje želijo vse potisniti v pozabo ...

Pesem o Bernardki - dvanajsti del

Bernardkine sošolke se odpravijo na kraj Marijinega prikazánja, da bi tudi same videle Gospo v belem ...

Pesem o Bernardki - enajsti del

Lahko si mislite, kako hitro se novica o Marijinem prikazánju kljub obljubam molčečnosti razširi med Bernardkimi sošolkami. Z njo pa se razširijo še sumničavost, nejevera in zavist ...

Pesem o Bernardki - deseti del

Sveta Bernardka po prvem srečanju s skrivnostno Gospo v belem sama v sebi bije boje s strahovi, zmedenostjo in občutki nepopisne miline.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - osmi del

V osmem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla spremljamo sveto Bernardko takoj po prvem videnju Gospe v belem.

Pesem o Bernardki - sedmi del

V sedmem delu radijskega romana Pesem o Bernardki smo priča Bernardkinemu prvemu srečanju z Gospo. Franz Werfel ta prizor opisuje zelo živo, s prav posebno ljubeznijo in mehkobo.

Pesem o Bernardki - šesti del

V šestem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla spremljamo Bernardko ter njuni sestri Ivanko in Marijo, ki se napotijo iskat dračje za kurjavo in sledijo reki Gavi.

Pesem o Bernardki - peti del

V petem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča običajnemu prizoru v Bernardkini družini. Ker zmanjka drv za kurjavo, morajo otroci po dračje.

Pesem o Bernardki - četrti del

V četrtem delu romana Pesem o Bernardki spoznavamo nekaj ljudi, ki so ali pa bi radi bili pomembni prebivalci Lurda.

Pesem o Bernardki - tretji del

V tretjem delu romana Pesem o Bernardki spoznavamo Bernardkine učitelje in sošolce.

Pesem o Bernardki - drugi del

V drugem delu romana Pesem o Bernardki spoznavamo revno življenje Bernardkinega očeta Frančiška Soubirousa.

Pesem o Bernardki - prvi del

Roman Pesem o Bernardki Franza Werfla je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. Zgodbo življenja svete Bernardke Lurške je avtor napisal kot zaobljubo, sprejeto v Lurdu, po uspešnem pobegu pred nacisti. V prvem delu spoznamo Bernardkino družino.

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Papeževa poslanica ob svetovnem dnevu bolnikov in praznik Lurške Matere Božje

Oddajo smo pripravili z msgr. Mirom Šlibarjem in jo še posebej posvečamo vsem bolnikom in preizkušenim.

Lurd od zadnjega prikazanja do danes

Tokratna oddaja PRO je bila v znamenju praznika Lurške Gospe. Kaj se je dogajalo v Lurdu po zadnjem prikazanju in vse do današnjih dni? V oddaji ste slišali razlago nekaterih lurških znamenj, o pomenu romanj v Lurd in nekaterih čudežih. Predstavljena so bila tudi lurška svetišča, ki jih romarji z veseljem in ponižnostjo obiščejo ter prosijo za milost poglobitve vere in zaupanja.

Jubilejno leto Radia Ognjišče in romanje v Lurd

V tokratni oddaji smo se ozrli na radijski koledar Gospodovega leta 2019. Na kratko smo predstavili dogodke, ki jih pripravljamo v letošnjem radijskem jubilejnem letu.

Romanje v Lurd

Oddajo namenjeno bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem sta pripravila Tone Planinšek in Veronika Vizjak.

Lurd

Marijina prikazanja v Lurdu

V oddaji smo obudili spomin na lurška Marijina prikazanja Bernardki, ki 16. aprila obhaja svoj godovni praznik.