Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem

Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

Marjan Bunič: Itak da je zanič

O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Andreja Eržen Firšt: Dovolj je dnevu njegova lastna teža

O dogajanju v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca, pa tudi o prihajajočih novembru in decembru je razmišljala avtorica današnjega komentarja.

Podpora podjetništvu

Tokrat smo govorili o javnih spodbudah za podporo podjetništvu. Z nami je bila specialistka za mednarodne projekte pri Obrtno podjetniški zbornici mag. Larisa Vodeb.

Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo

Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.

Dr. Žiga Turk: Najboljše stranke najboljšega soseda

O mahinacijah ljubljanskega župana.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Kdor visoko leta, nizko pade

Adrie ni pokopal kapitalizem, pokopal jo je socializem. Pravzaprav socialistična hohštaplerija. Pokopal je ni trg, ampak prepričanje, da je trg mogoče »nadmudriti«. Pokopal jo je moralni hazard vseh dosedanjih lastnikov, ki so utemeljeno verjeli, da ima v Sloveniji javni interes prednost pred kmečko pametjo. Vsaka šola nekaj stane, mi pa ponavljamo razred. Večkrat.

Nacionalna RTV

Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša

O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Ekologija

Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Kakšen je naš odnos do stvarstva?

Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Tipični Slovenci želimo, da sosedu crkne krava

Sem Slovenec. In katolik. Pripadam čudnemu narodu. Zmešanemu narodu.Domišljam si, da nisem tipičen Slovenec. Tipično za Slovence naj bi bilo, da ob nedeljah jejo govejo »župo« in da si želijo, da sosedu crkne krava. Jaz nisem poseben častilec goveje juhe, saj iz dneva v dan srečujem goveda v drugačnih situacijah in na drugačnih položajih in si tako niti pod razno ne želim, da bi me še ob nedeljah iz krožnika gnjavil kak vol. Kar pa se sosedovih krav tiče, pa moram tudi kar odkrito povedati, da sosede sicer imam, a nobeden od njih nima krave, tako da sem že vnaprej obvarovan tipičnih slovenskih želja!

Kaj če udari kriza?

Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom

Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta

Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

Jernej Pisk: Kolesarska učna ura

Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Saj ne vedo kaj delajo

Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš

Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

Jože Mlakar: Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Sv. Peter Klaver

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Vlada in pravice vsakega državljana

Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.

Jože Mlakar: 29 miljonov

Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.

Alojz Kovšca kritično o stanju v slovenski politiki

S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.

Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

Okupatorji in osvoboditelji

Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.

Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo

Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.

Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«