Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

praznovanjedružbakomentar

Komentar Družina

Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča

Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Informativni prispevki

Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Damjana Žišt o oprostilni sodbi Milka Noviča
Potem, ko je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostilo obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika smo za komentar poklicali novinarko Večera in penologinjo Damjano Žišt. Spomnila je na besede sodnika, ki je v obrazložitvi sodbe navedel, da Novič dokazano ni storilec. Žištovo je presenetila tudi jasnost sodnika, ki mu zaradi sojenja grozi suspenz.

Alen Salihović

infopolitikanovičsojenjevečeržišt

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

komentar

Komentar Časnik.si

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Matevž Vidmar

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano

Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

družbapolitikakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.
VEČ ...|15. 4. 2019
Eva Gregorc: Če bi hotel Jezus danes na oslu prijezditi v Ljubljano
Med ljudi je Mesija prijezdil na osličku, na katerem še nikoli ni sedel noben človek. Še pred tem pa sta dva izmed učencev morala oslička najti, ga odvezati in pripeljati do Jezusa. Glede na pregovorno trmo oslov, že to ni bilo najlažje delo. A če bi učenca kaj takega poskušala storiti v Sloveniji danes, bi bila oslovska trma njun najmanjši problem.

Eva Gregorc

družbapolitikakomentarkultura

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

komentarpolitikaodnosidružba

Komentar tedna

Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar

komentarpolitikaodnosidružba

Komentar Družina

VEČ ...|11. 4. 2019
Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar Družina
VEČ ...|11. 4. 2019
Komentar Družina

Radio Ognjišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 4. 2019
Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni

Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.

Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni

Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.

evtanazijadružbapolitika

Komentar Časnik.si

Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni
Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.
VEČ ...|10. 4. 2019
Maša Purič: Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni
Učinkovito pomaga le zadostno število postelj v hospicih.

Maša Purič

evtanazijadružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2019
Cerkev je mlada

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Cerkev je mlada

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Radijski misijon 2019mladi

Naš pogled

Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.
VEČ ...|9. 4. 2019
Cerkev je mlada
Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Izidor Šček

Radijski misijon 2019mladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar tedna

VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

družbapolitikakomentar

Komentar tedna

Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.
VEČ ...|5. 4. 2019
Neznanje je moč
Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Helena Jaklitsch

družbapolitikakomentar

Komentar Družina

VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

komentarpapeždružba

Komentar Družina

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik

komentarpapeždružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.
VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Naš pogled

VEČ ...|2. 4. 2019
Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …

Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...

Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …

Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...

komentar

Naš pogled

Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …
Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...
VEČ ...|2. 4. 2019
Kako smo v Rimu lovili kardinala, morebitnega papeža …
Bi naredili skoraj 800 kilometrov za intervju, za katerega nimate vnaprej določenega točnega datuma, kaj šele ure? No, mi smo jih. Naj vam povem zgodbo od začetka...

Marta Jerebič

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih

Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Informativni prispevki

Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.
VEČ ...|2. 4. 2019
Čander: Društvo slovenskih pisateljev doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih
Društvo slovenskih pisateljev je doseglo največje dno v zadnjih 30-ih letih. Potrebno se je odzivati, kot se odziva v času krize. Tako je dogajanje v stanovskem društvu pisateljev za Radio Ognjišče komentiral esejist Mitja Čander. Ocenjuje, da prihaja v aktualni zgodbi do trka dveh konceptov.

Alen Salihović

pisateljikrizafinancemitja čanderinfoizobraževanjekulturakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 4. 2019
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje

Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje

Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?
VEČ ...|1. 4. 2019
Rok Čakš: Revolveraš Marjan Šarec - najprej strelja, potem sprašuje
Kaj pravite o vašem predsedniku države? Je Marjan Šarec voditelj kakršnega ste pričakovali? Je pristen človek ali nastopaški igralec vlog?

Rok Čakš

politikakomentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|29. 3. 2019
Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.

Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.

Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.

Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.

komentardružbaodnosispomin

Komentar tedna

Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.
Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.
VEČ ...|29. 3. 2019
Da bo živelo Prekmurje. In bo živela Slovenija. Z roko v roki.
Prisluhnili ste komentarju s Prekmurja - dežele, ki ponuja in vabi, kjer narava in ljudje nikogar ne pustijo oditi praznih rok.

Lojze Kozar ml.

komentardružbaodnosispomin

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

politikadružbakomentar

Komentar Družina

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan

politikadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja

Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.

Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja

Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.

infoizobraževanjekomentarodnosizdravstvosvetovanje

Informativni prispevki

Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja
Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|27. 3. 2019
Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja
Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

infoizobraževanjekomentarodnosizdravstvosvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?

Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

komentardružbademografijarodnostpolitika

Komentar Časnik.si

Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|27. 3. 2019
Drago Čepar - Demografska politika: Ali vlada potrebuje daljnogled?
Strahovit primanjkljaj ljudi v delovni starosti bo vsako leto za 10.000 do 15.000 večji, že sedaj pa veže roke gospodarstvu. Poleti smo po radiu slišali, da gostinci zaposlijo vsakega, ki lahko hodi. Podjetja so ponujala nagrado tistemu, ki bi priskrbel določene poklice. Klinike ne obratujejo, ker ni zdravnikov … Plujemo proti ledeni gori, katere vrh je vedno višje nad gladino, kapitan pa, kot na Titaniku, ne gleda naprej, ampak se posveča hitrostnim rekordom. Ne vpraša se, ali bo imel kdo graditi na »dolgoročnih razvojnih temeljih Slovenije«.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Drago Čepar

komentardružbademografijarodnostpolitika

Naš pogled

VEČ ...|26. 3. 2019
Česa nam danes tako manjka?

25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

Česa nam danes tako manjka?

25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

komentar

Naš pogled

Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...
VEČ ...|26. 3. 2019
Česa nam danes tako manjka?
25. marca smo praznovali materinski dan. Koliko žensk pa je danes sploh še obdarjenih s tem izjemnim darom materinstva? Poglejmo nekaj statistike. Povprečna starost mater v Sloveniji narašča, smo pa med tremi članicami Evropske unije, kjer so matere najbolj delovno aktivne, pravi Statistični urad...

Marjana Debevec

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 3. 2019
P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.

P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.

pogovorpolitikadružbakomentarodnosiduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.
VEČ ...|25. 3. 2019
P. Branko Cestnik o aktualnem v Cerkvi ter o problematiki evtanazije
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami klaretinec p. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je zopet ponudila razmislek o nekaterih temah, ki nas vznemirjajo na Cerkvenem področju. Pater Branko je bil denimo eden od govornikov na shodu moških v Šentvidu. Nekaj minut smo namenili tudi aktualnostim okoli evtanazije.

Jože Bartolj

pogovorpolitikadružbakomentarodnosiduhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike

V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike

V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.
VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš

politikakomentardružba

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel

Vsebina knjige je aktualna

Prerok Joel

Vsebina knjige je aktualna

duhovnostizobraževanjekomentarkulturavzgoja

Radijska kateheza

Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna
VEČ ...|23. 3. 2019
Prerok Joel
Vsebina knjige je aktualna

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekomentarkulturavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2019
Nad Hudo jamo bdi sv. Mihael, angel sprave

Ob 10. obletnici odkritja grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi jami bo jutri ob 10.30 v cerkvi sv. Martina v Laškem maša za pomorjene v omenjenem rovu ter vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev. Daroval jo bo upokojeni škof Stanislav Lipovšek. Ob tem je upravitelj celjske škofije in župnik v Laškem Rok Metličar povedal, kako se soočajo s to bolečino in rano, ki je bila zamolčana, a so jo slutili.

Nad Hudo jamo bdi sv. Mihael, angel sprave

Ob 10. obletnici odkritja grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi jami bo jutri ob 10.30 v cerkvi sv. Martina v Laškem maša za pomorjene v omenjenem rovu ter vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev. Daroval jo bo upokojeni škof Stanislav Lipovšek. Ob tem je upravitelj celjske škofije in župnik v Laškem Rok Metličar povedal, kako se soočajo s to bolečino in rano, ki je bila zamolčana, a so jo slutili.

huda jamarok metličarspominduhovnostkomentarinfoizobraževanje

Informativni prispevki

Nad Hudo jamo bdi sv. Mihael, angel sprave
Ob 10. obletnici odkritja grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi jami bo jutri ob 10.30 v cerkvi sv. Martina v Laškem maša za pomorjene v omenjenem rovu ter vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev. Daroval jo bo upokojeni škof Stanislav Lipovšek. Ob tem je upravitelj celjske škofije in župnik v Laškem Rok Metličar povedal, kako se soočajo s to bolečino in rano, ki je bila zamolčana, a so jo slutili.
VEČ ...|23. 3. 2019
Nad Hudo jamo bdi sv. Mihael, angel sprave
Ob 10. obletnici odkritja grobišča v rovu sv. Barbare v Hudi jami bo jutri ob 10.30 v cerkvi sv. Martina v Laškem maša za pomorjene v omenjenem rovu ter vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev. Daroval jo bo upokojeni škof Stanislav Lipovšek. Ob tem je upravitelj celjske škofije in župnik v Laškem Rok Metličar povedal, kako se soočajo s to bolečino in rano, ki je bila zamolčana, a so jo slutili.

Tone Gorjup

huda jamarok metličarspominduhovnostkomentarinfoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Sodelovalna graditev prihodnosti ?

Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

komentardružbapolitikainfo

Komentar tedna

Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.
VEČ ...|22. 3. 2019
Sodelovalna graditev prihodnosti ?
Prisluhnili ste komentarju tedna, v katerem se avtor sprašuje, zakaj Resolucija parlamenta EU o evropski zavesti in totalitarizmih pri nas podpore parlamenta še ni doživela, čeprav govori o evropski totalitarni preteklosti in izpostavlja pravice žrtev.

Janez Juhant

komentardružbapolitikainfo

Komentar Družina

VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho

Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho

Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

komentarodnosidružba

Komentar Družina

Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

Mojca Belc Magdič

komentarodnosidružba

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 3. 2019
Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko

Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko

Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

infopolitikadepala vasjože možinakomentarslovenija

Informativni prispevki

Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko
Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.
VEČ ...|20. 3. 2019
Novinar dr. Jože Možina o vzporednici afere Depala vas z današnjo politično sliko
Pred 25 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij. Zaradi afere je predsednik vlade Janez Drnovšek razrešil takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo, kar je državni zbor podprl. Primer je bil na sodišču, a po desetih letih je zadeva zastarala in primer se je končal brez pravnomočne sodbe. Podrobno je to zgodbo raziskoval novinar dr. Jože Možina, ki je pripravil poseben dokumentarni film Urok Depale vasi.

Alen Salihović

infopolitikadepala vasjože možinakomentarslovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 3. 2019
Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB

Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.

Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB

Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.

politikakomentar

Komentar Časnik.si

Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB
Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.
VEČ ...|20. 3. 2019
Toni Mrvič: Prav je, da govorimo na glas, tudi za ceno blokiranja na FB
Pred dnevi nas je presenetila novica o terorističnem napadu na muslimanske vernike v Novi Zelandiji. Danes v nizozemskem Utrechtu. Grozno! Nedopustiljivo! Vredno vsakega obsojanja! Vendar ne pričakovano. Nasilje porodi nasilje, in če ga ne ustavimo, se bo nadaljevalo.

Toni Mrvič

politikakomentar

Naš pogled

VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave

Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Skodelica kave

Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

komentarmedijiRadio Ognjišče

Naš pogled

Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.
VEČ ...|19. 3. 2019
Skodelica kave
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.

Marjan Bunič

komentarmedijiRadio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank

Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|18. 3. 2019
V zgodbi o brexitu je še veliko neznank
Voditelji članic Evropske unije bodo po vsej verjetnosti na spomladanskem vrhu v Bruslju odločali o preložitvi brexita. Neznank je veliko. Poklicali smo geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Škrlec

infokomentarpolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade

Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ivo Piry: Nastopači marionetne vlade
Večkrat lahko preberemo, da je pri nas država ugrabljena, da nam vlada globoka država ipd. Vsa ta imenovanja trenutnega stanja mlade slovenske države lahko obogatimo tudi z nekaterimi političnimi pojmi iz polpretekle zgodovine. Eden takih je tudi marionetna vlada. Komentira gostujoči avtor mag. Ivo Piry.

Ivo Piry

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 3. 2019
Civilizacijski napredek ali regresija

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Civilizacijski napredek ali regresija

Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.
VEČ ...|15. 3. 2019
Civilizacijski napredek ali regresija
Prisluhnili ste komentarju aktualnega političnega dogajanja.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja

Uvedba evtanazije v Sloveniji?

Ob koncu življenja

Uvedba evtanazije v Sloveniji?

komentar

Komentar Družina

Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?

Barbara Kastelec

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Italijavojna

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.
VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin

Italijavojna

Naš pogled

VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Pravica do življenja in življenja smrti

Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

evtanazijamoralakomentar

Naš pogled

Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.
VEČ ...|12. 3. 2019
Pravica do življenja in življenja smrti
Pravica do življenja in pravica do smrti. Prva je definirana v raznih dokumentih in konvencijah o človekovih pravicah in je globalno sprejeta norma, ki naj bi jo spoštovali vsi. Posamezniki in države. Druga pa se dotika pravice, da svoje življenje končamo, če se nam tako zdi primerno. Seveda imam pri drugi v mislih evtanazijo, milostno smrt in asistiran samomor, katere promotorji so v zadnjem času aktivni tudi v slovenskih medijih. Gre za problematiko, ki se dotika temeljnih moralnih in vrednostnih pojmov, kot sta življenje in njegova vrednost ter možnosti, da posameznik v polnosti odloča, kdaj in kako bi rad to življenje končal.

Celoten komentar si lahko preberete tukaj.

Andrej Jerman

evtanazijamoralakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2019
Z Rokom Čakšem o političnem dogajanju v Sloveniji

»Marjan Šarec po eni strani skuša dajati vtis učinkovitega in operativnega voditelja, po drugi strani pa doživlja nekakšno erozijo vlade, kot je ni še nobena druga vlada pred njim,« pravi publicist in urednik portala Domovina.je Rok Čakš. Komentiral je tudi odnose koalicije z Levico.

Z Rokom Čakšem o političnem dogajanju v Sloveniji

»Marjan Šarec po eni strani skuša dajati vtis učinkovitega in operativnega voditelja, po drugi strani pa doživlja nekakšno erozijo vlade, kot je ni še nobena druga vlada pred njim,« pravi publicist in urednik portala Domovina.je Rok Čakš. Komentiral je tudi odnose koalicije z Levico.

infokomentarpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Z Rokom Čakšem o političnem dogajanju v Sloveniji
»Marjan Šarec po eni strani skuša dajati vtis učinkovitega in operativnega voditelja, po drugi strani pa doživlja nekakšno erozijo vlade, kot je ni še nobena druga vlada pred njim,« pravi publicist in urednik portala Domovina.je Rok Čakš. Komentiral je tudi odnose koalicije z Levico.
VEČ ...|12. 3. 2019
Z Rokom Čakšem o političnem dogajanju v Sloveniji
»Marjan Šarec po eni strani skuša dajati vtis učinkovitega in operativnega voditelja, po drugi strani pa doživlja nekakšno erozijo vlade, kot je ni še nobena druga vlada pred njim,« pravi publicist in urednik portala Domovina.je Rok Čakš. Komentiral je tudi odnose koalicije z Levico.

Petra Stopar

infokomentarpolitikazdravstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 3. 2019
Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme

Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.

Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme

Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme
Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.
VEČ ...|11. 3. 2019
Blaž Čermelj: 10 let od pojava drugorazredne teme
Mineva 10 let od skrajno ponesrečene izjave Danila Turka, ki se je na novico o odkritju množičnega grobišča v Hudi jami odzval z izjavo, da je to drugorazredna tema. Nekdanji predsednik države je zanjo nekaj let kasneje plačal, saj ga je v kombinaciji še z nekaj drugimi zdrsi odnesla s političnega prostora.

Blaž Čermelj

politikakomentar

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 3. 2019
Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava

V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.

Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava

V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.

družbakomentar

Iz naših krajev

Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava
V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.
VEČ ...|9. 3. 2019
Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava
V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.

Andrej Šinko

družbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom

Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.
VEČ ...|8. 3. 2019
Človek je vedno in povsod bitje z dostojanstvom
Smrt je naša realnost, ne pa, hvala Bogu, tudi naša prihodnost. Zato pustimo da pride ob času, ki nam ga ne bodo določili drugi, kot je to pri evtanaziji, ampak telo samo.

Jure Levart

komentardružbaodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom

Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.

Pogled z Golgote na raj pod Triglavom

Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.

komentar

Komentar Družina

Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.

Jožica Ličen

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 3. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji

Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji

Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

politikaevropski parlamentvolitve

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji
Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Amatersko je, da za evropski parlament kandidirajo čisti začetki in luzerji
Slovenska politika je zapisana amaterizmu in eksperimentiranju.

Ivan Štuhec

politikaevropski parlamentvolitve

Naš pogled

VEČ ...|5. 3. 2019
Hvala za 104.250 evrov!

Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.

Hvala za 104.250 evrov!

Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.

PSI 2019Uganda 2019družbakomentar

Naš pogled

Hvala za 104.250 evrov!
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.
VEČ ...|5. 3. 2019
Hvala za 104.250 evrov!
Za nami je letošnja Pustna Sobotna iskrica. Dobrota poslušalcev bo zgradila bolnišnico za otroke in materev Ugandi. Misijonar Danilo Lisjak je hvaležen, radijski sodelavci ne znamo najti pravih besed zahvale. V komentarju se je Jure Sešek zahvalil za vse darove in spregovoril o ponosu na poslušalce, ki vsako leto tako srčno podprejo projekte slovenskih misijonarjev. Na pustno soboto je res lepo biti sodelavec Radia Ognjišče.

Jure Sešek

PSI 2019Uganda 2019družbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 3. 2019
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela

Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

pogovorpolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela
Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.
VEČ ...|4. 3. 2019
10. obletnica odkritja Hude jame; Tajani v Bazovici; Venezuela
Z dr. Alešem Mavrom smo se spomnili desete obletnice odkritja množičnega morišča in grobišča v Hudi Jami pri Laškem. Dr. Maver je prav tako komentiral izjave predsednika Evropskega parlamenta v Bazovíci pri Trstu. Zanimalo nas je tudi, kako gleda na razdeljenost vladne koalicije pri odzivanju na razmere v Venezueli. Dr. Maver je zgodovinar, politični analitik in publicist.

Helena Škrlec

pogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Petra Stopar

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Komentar in izjava p. Tadeja Strehovca za medije

Objavljamo izjavo p. Tadeja Strehovca po odločitvi tožilstva o umiku pregona zoper njega. Odgovoril je tudi na vprašanje o tem, če bo tožil državo.

Komentar in izjava p. Tadeja Strehovca za medije

Objavljamo izjavo p. Tadeja Strehovca po odločitvi tožilstva o umiku pregona zoper njega. Odgovoril je tudi na vprašanje o tem, če bo tožil državo.

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govora

Informativni prispevki

Komentar in izjava p. Tadeja Strehovca za medije
Objavljamo izjavo p. Tadeja Strehovca po odločitvi tožilstva o umiku pregona zoper njega. Odgovoril je tudi na vprašanje o tem, če bo tožil državo.
VEČ ...|4. 3. 2019
Komentar in izjava p. Tadeja Strehovca za medije
Objavljamo izjavo p. Tadeja Strehovca po odločitvi tožilstva o umiku pregona zoper njega. Odgovoril je tudi na vprašanje o tem, če bo tožil državo.

Alen Salihović

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govora

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 3. 2019
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...

Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...

Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz...
Avtorjev komentar zapisa Mihe Kordiša na facebooku o rebalansu proračuna RS.

Rok Čakš

komentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2019
Nikoli, nikoli ne izgubi upanja

Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.

Nikoli, nikoli ne izgubi upanja

Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.

komentardružbaduhovnostotroci

Komentar tedna

Nikoli, nikoli ne izgubi upanja
Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.
VEČ ...|1. 3. 2019
Nikoli, nikoli ne izgubi upanja
Komentar tedna je pripravila Katarina Nzobandora.

Katarina Nzobandora

komentardružbaduhovnostotroci

Komentar Družina

VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!

Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.

Samo resnica nas bo osvobodila!

Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.

komentar

Komentar Družina

Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.

Radio OgnjiščeAndrej Saje

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 2. 2019
Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo

Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.

Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo

Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.

davčna reformapolitikasbcjure leben

Informativni prispevki

Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo
Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.
VEČ ...|27. 2. 2019
Komentar Jureta Kneza iz Kluba slovenskih podjetnikov na davčno reformo
Potem, ko je minister za finance predlagal davčno reformo za razbremenitev gospodarstva, se vrstijo odzivi. Predlog gre načeloma v pravo smer, pravijo v zvezi svobodnih sindikatov. Podobno ocenjujejo tudi obrtniki in podjetniki.

Alen Salihović

davčna reformapolitikasbcjure leben

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 2. 2019
Dr. Stane Granda o predsedniku vlade

Marjan Šarec ne pozna in ne razume slovenske zgodovine ter s tem podpira delovanje preoblečenih komunistov v svoji vladi.Slovenci smo si z zadnjimi volitvami zelo otežili življenje.

Dr. Stane Granda o predsedniku vlade

Marjan Šarec ne pozna in ne razume slovenske zgodovine ter s tem podpira delovanje preoblečenih komunistov v svoji vladi.Slovenci smo si z zadnjimi volitvami zelo otežili življenje.

politika

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda o predsedniku vlade
Marjan Šarec ne pozna in ne razume slovenske zgodovine ter s tem podpira delovanje preoblečenih komunistov v svoji vladi.Slovenci smo si z zadnjimi volitvami zelo otežili življenje.
VEČ ...|27. 2. 2019
Dr. Stane Granda o predsedniku vlade
Marjan Šarec ne pozna in ne razume slovenske zgodovine ter s tem podpira delovanje preoblečenih komunistov v svoji vladi.Slovenci smo si z zadnjimi volitvami zelo otežili življenje.

Stane Granda

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jože Bartolj

Jurij Souček

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2019
Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Misliti na skupno hišo

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar

komentarpolitikaodnosidružba

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 4. 2019
Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Knjiga Jelke Reichamn ob njeni 80 letnici

Založba Mladinska knjiga je prestavila knjigo z naslovom Rasla je Jelka, ki je izšla ob 80 letnici ilustratorke Jelke Reichman. Gre za knjigo poezije, ki predstavlja pesmi, ki jih je Reichmanova ilustrirala v več kot 50 letih ustvarjalne poti.

Jože Bartolj

Jelka Reichamn

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2019
Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Tabernakelj. Prazen. Brez Boga.

VELIKI PETEK, dan Gospodovega trpljenja

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 4. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil bolniški župnik Miro Šlibar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 4. 2019
Sv. Leon IX

Sv. Leon IX

Jure Sešek

duhovnost