Kolokvij

VEČ ...|15. 5. 2020
Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

mladipogovorglasbaodnosiNova Zelandija

Kolokvij

Neža Strenčan: Nova Zelandija
Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.
VEČ ...|15. 5. 2020
Neža Strenčan: Nova Zelandija
Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Marjan Bunič

mladipogovorglasbaodnosiNova Zelandija

Kolokvij

VEČ ...|1. 5. 2020
Miriam Gajšek: Težek položaj žensk v Indiji

Miriam Gajšek je v sklopu projekta Pota preživela pet tednov v Indiji, kjer je pomagala v tamkajšnji sirotišnici za dekleta. Ob tem je spoznavala izjemno težek položaj deklet in žensk v Indiji.

Miriam Gajšek: Težek položaj žensk v Indiji

Miriam Gajšek je v sklopu projekta Pota preživela pet tednov v Indiji, kjer je pomagala v tamkajšnji sirotišnici za dekleta. Ob tem je spoznavala izjemno težek položaj deklet in žensk v Indiji.

mladidružbapogovorpoložaj ženskIndija

Kolokvij

Miriam Gajšek: Težek položaj žensk v Indiji
Miriam Gajšek je v sklopu projekta Pota preživela pet tednov v Indiji, kjer je pomagala v tamkajšnji sirotišnici za dekleta. Ob tem je spoznavala izjemno težek položaj deklet in žensk v Indiji.
VEČ ...|1. 5. 2020
Miriam Gajšek: Težek položaj žensk v Indiji
Miriam Gajšek je v sklopu projekta Pota preživela pet tednov v Indiji, kjer je pomagala v tamkajšnji sirotišnici za dekleta. Ob tem je spoznavala izjemno težek položaj deklet in žensk v Indiji.

Marjan Bunič

mladidružbapogovorpoložaj ženskIndija

Kolokvij

VEČ ...|10. 4. 2020
Križev pot za mlade francoskega duhovnika Guya Gilberta

Pretresljiv Križev pot za mlade je napisal francoski duhovnik Guy Gilbert, ki že desetletja dela med mladimi, ki so izgubljeni na pariških ulicah. Leta 1997 smo gostili v Sloveniji na Stični mladih.

Križev pot za mlade francoskega duhovnika Guya Gilberta

Pretresljiv Križev pot za mlade je napisal francoski duhovnik Guy Gilbert, ki že desetletja dela med mladimi, ki so izgubljeni na pariških ulicah. Leta 1997 smo gostili v Sloveniji na Stični mladih.

duhovnostmladikrižev pot

Kolokvij

Križev pot za mlade francoskega duhovnika Guya Gilberta
Pretresljiv Križev pot za mlade je napisal francoski duhovnik Guy Gilbert, ki že desetletja dela med mladimi, ki so izgubljeni na pariških ulicah. Leta 1997 smo gostili v Sloveniji na Stični mladih.
VEČ ...|10. 4. 2020
Križev pot za mlade francoskega duhovnika Guya Gilberta
Pretresljiv Križev pot za mlade je napisal francoski duhovnik Guy Gilbert, ki že desetletja dela med mladimi, ki so izgubljeni na pariških ulicah. Leta 1997 smo gostili v Sloveniji na Stični mladih.

Marjan Bunič

duhovnostmladikrižev pot

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Spoznanje več, predsodek manj

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom
Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.
VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom
Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Kolokvij

VEČ ...|20. 3. 2020
Križev pot mladih

Tokrat lepo vabljeni, da se skupaj z nami ustavljate ob postajah križevega pota mladih.

Križev pot mladih

Tokrat lepo vabljeni, da se skupaj z nami ustavljate ob postajah križevega pota mladih.

duhovnostmladikrižev pot

Kolokvij

Križev pot mladih
Tokrat lepo vabljeni, da se skupaj z nami ustavljate ob postajah križevega pota mladih.
VEČ ...|20. 3. 2020
Križev pot mladih
Tokrat lepo vabljeni, da se skupaj z nami ustavljate ob postajah križevega pota mladih.

Marjan Bunič

duhovnostmladikrižev pot

Kolokvij

VEČ ...|13. 3. 2020
Teden katoliškega šolstva

Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Teden katoliškega šolstva

Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

mladivzgojapogovorodnosidružbaduhovnost

Kolokvij

Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.
VEČ ...|13. 3. 2020
Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Marjan BuničNataša Ličen

mladivzgojapogovorodnosidružbaduhovnost

Kolokvij

VEČ ...|28. 2. 2020
Počitnice biserov

Tokrat lahko prisluhnete plemenitemu prostovoljstvu. V oddaji gostim animatorje in voditelje Počitnic biserov, letovanja, ki ga za socialno ogrožene otroke že 15 let pripravlja Young Caritas - Karitas mladih.

Počitnice biserov

Tokrat lahko prisluhnete plemenitemu prostovoljstvu. V oddaji gostim animatorje in voditelje Počitnic biserov, letovanja, ki ga za socialno ogrožene otroke že 15 let pripravlja Young Caritas - Karitas mladih.

duhovnostdružbamladipogovorodnosi

Kolokvij

Počitnice biserov
Tokrat lahko prisluhnete plemenitemu prostovoljstvu. V oddaji gostim animatorje in voditelje Počitnic biserov, letovanja, ki ga za socialno ogrožene otroke že 15 let pripravlja Young Caritas - Karitas mladih.
VEČ ...|28. 2. 2020
Počitnice biserov
Tokrat lahko prisluhnete plemenitemu prostovoljstvu. V oddaji gostim animatorje in voditelje Počitnic biserov, letovanja, ki ga za socialno ogrožene otroke že 15 let pripravlja Young Caritas - Karitas mladih.

Marjan Bunič

duhovnostdružbamladipogovorodnosi

Kolokvij

VEČ ...|14. 2. 2020
Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij
VEČ ...|14. 2. 2020
Kolokvij

Marjan Bunič

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2020
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

kulturaJožica Ličen

Kulturni utrinki

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo
Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.
VEČ ...|6. 2. 2020
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo
Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Jože Bartolj

kulturaJožica Ličen

Kolokvij

VEČ ...|31. 1. 2020
Džem na Viču

Predstavljamo Džem na Viču - skupinsko muziciranje za mlade inštrumentaliste in pevce, ki imajo radi glasbo, pa imajo manj časa, volje ali poguma, da bi bili redni člani kakega zbora ali benda.

Džem na Viču

Predstavljamo Džem na Viču - skupinsko muziciranje za mlade inštrumentaliste in pevce, ki imajo radi glasbo, pa imajo manj časa, volje ali poguma, da bi bili redni člani kakega zbora ali benda.

mladiglasbaduhovnostpogovor

Kolokvij

Džem na Viču
Predstavljamo Džem na Viču - skupinsko muziciranje za mlade inštrumentaliste in pevce, ki imajo radi glasbo, pa imajo manj časa, volje ali poguma, da bi bili redni člani kakega zbora ali benda.
VEČ ...|31. 1. 2020
Džem na Viču
Predstavljamo Džem na Viču - skupinsko muziciranje za mlade inštrumentaliste in pevce, ki imajo radi glasbo, pa imajo manj časa, volje ali poguma, da bi bili redni člani kakega zbora ali benda.

Marjan Bunič

mladiglasbaduhovnostpogovor

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 1. 2020
238. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi miei - Wilma Goich, Tell Laura I love her - Ray Peterson, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, Always on my mind - Elwis Presley, Una lacrima sul viso - Bobby Solo, Kot da smo v povesti - Alfi Nipič, Tipitipitipso - Caterina Valente, I’m leaving it (all) up to you - Donny and Marie Osmond, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren, Oh lady Mary - David Alexander Winter, Lemon tree - Trini Topez, Mini maxi - Bele vrane, Quando quando quando - Tony Renis, Maid of Oreland - OMD, Solza, ki je ne prodam - Edvin Fliser, Nathalie - Gilbert Becaud, When I need you - Leo Sayer, Tri srca - Jožica Svete in Ivanka Kraševec, Du bist nicht allein - Roy Black, The Boxer - Simon&Garfunkel, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Nima Splita do Splita - Tereza Kesovija, Ebony&Ivory - Stevie Wonder & Paul McCartney, Bil sem mlajši kakor ti - Lado Leskovar, Du soleil au coeur - Celine Dion, Good night Irene - Ivo Robić

238. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi miei - Wilma Goich, Tell Laura I love her - Ray Peterson, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, Always on my mind - Elwis Presley, Una lacrima sul viso - Bobby Solo, Kot da smo v povesti - Alfi Nipič, Tipitipitipso - Caterina Valente, I’m leaving it (all) up to you - Donny and Marie Osmond, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren, Oh lady Mary - David Alexander Winter, Lemon tree - Trini Topez, Mini maxi - Bele vrane, Quando quando quando - Tony Renis, Maid of Oreland - OMD, Solza, ki je ne prodam - Edvin Fliser, Nathalie - Gilbert Becaud, When I need you - Leo Sayer, Tri srca - Jožica Svete in Ivanka Kraševec, Du bist nicht allein - Roy Black, The Boxer - Simon&Garfunkel, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Nima Splita do Splita - Tereza Kesovija, Ebony&Ivory - Stevie Wonder & Paul McCartney, Bil sem mlajši kakor ti - Lado Leskovar, Du soleil au coeur - Celine Dion, Good night Irene - Ivo Robić

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

238. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi miei - Wilma Goich, Tell Laura I love her - Ray Peterson, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, Always on my mind - Elwis Presley, Una lacrima sul viso - Bobby Solo, Kot da smo v povesti - Alfi Nipič, Tipitipitipso - Caterina Valente, I’m leaving it (all) up to you - Donny and Marie Osmond, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren, Oh lady Mary - David Alexander Winter, Lemon tree - Trini Topez, Mini maxi - Bele vrane, Quando quando quando - Tony Renis, Maid of Oreland - OMD, Solza, ki je ne prodam - Edvin Fliser, Nathalie - Gilbert Becaud, When I need you - Leo Sayer, Tri srca - Jožica Svete in Ivanka Kraševec, Du bist nicht allein - Roy Black, The Boxer - Simon&Garfunkel, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Nima Splita do Splita - Tereza Kesovija, Ebony&Ivory - Stevie Wonder & Paul McCartney, Bil sem mlajši kakor ti - Lado Leskovar, Du soleil au coeur - Celine Dion, Good night Irene - Ivo Robić
VEČ ...|30. 1. 2020
238. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi miei - Wilma Goich, Tell Laura I love her - Ray Peterson, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, Always on my mind - Elwis Presley, Una lacrima sul viso - Bobby Solo, Kot da smo v povesti - Alfi Nipič, Tipitipitipso - Caterina Valente, I’m leaving it (all) up to you - Donny and Marie Osmond, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren, Oh lady Mary - David Alexander Winter, Lemon tree - Trini Topez, Mini maxi - Bele vrane, Quando quando quando - Tony Renis, Maid of Oreland - OMD, Solza, ki je ne prodam - Edvin Fliser, Nathalie - Gilbert Becaud, When I need you - Leo Sayer, Tri srca - Jožica Svete in Ivanka Kraševec, Du bist nicht allein - Roy Black, The Boxer - Simon&Garfunkel, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Nima Splita do Splita - Tereza Kesovija, Ebony&Ivory - Stevie Wonder & Paul McCartney, Bil sem mlajši kakor ti - Lado Leskovar, Du soleil au coeur - Celine Dion, Good night Irene - Ivo Robić

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Doživetja narave

VEČ ...|24. 1. 2020
Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

družbanaravašportkolesarjenjeJužna AmerikaAleš Juvanc

Doživetja narave

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki
Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.
VEČ ...|24. 1. 2020
Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki
Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Blaž Lesnik

družbanaravašportkolesarjenjeJužna AmerikaAleš Juvanc

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

svetovanjevrt

Svetovalnica

O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,
VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

Slavi Košir

svetovanjevrt

Kolokvij

VEČ ...|17. 1. 2020
Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij
VEČ ...|17. 1. 2020
Kolokvij

Marjan Bunič

Kolokvij

VEČ ...|3. 1. 2020
Alojzij Grozde

Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

Alojzij Grozde

Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

duhovnostdružbaspominmladiGrozde

Kolokvij

Alojzij Grozde
Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.
VEČ ...|3. 1. 2020
Alojzij Grozde
Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

Marjan Bunič

duhovnostdružbaspominmladiGrozde

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 12. 2019
Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma
Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.
VEČ ...|20. 12. 2019
Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma
Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kolokvij

VEČ ...|20. 12. 2019
Peta cerkvena zapoved

V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

Peta cerkvena zapoved

V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

zapovedduhovnostmladipogovor

Kolokvij

Peta cerkvena zapoved
V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.
VEČ ...|20. 12. 2019
Peta cerkvena zapoved
V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

Marjan Bunič

zapovedduhovnostmladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|6. 12. 2019
Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij
VEČ ...|6. 12. 2019
Kolokvij

Marjan Bunič

Kolokvij

VEČ ...|22. 11. 2019
Četrta Cerkvena zapoved

Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Četrta Cerkvena zapoved

Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

mladipogovorduhovnostzapoved

Kolokvij

Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|22. 11. 2019
Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapoved

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.
VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.
VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Franci Trstenjak

spomin

Kolokvij

VEČ ...|8. 11. 2019
Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

tremastrahHabe

Kolokvij

Trema
Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.
VEČ ...|8. 11. 2019
Trema
Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Marjan Bunič

tremastrahHabe

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 11. 2019
Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?

Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?

Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?
Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.
VEČ ...|4. 11. 2019
Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?
Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kolokvij

VEČ ...|25. 10. 2019
3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

3. cerkvena zapoved
V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.
VEČ ...|25. 10. 2019
3. cerkvena zapoved
V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

svetovanjeizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi
Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.
VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi
Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Robert Božič

svetovanjeizobraževanje

Vabilo na pot

VEČ ...|11. 10. 2019
Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

naravašport

Vabilo na pot

Lepi jesenski dnevi vabijo!
Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.
VEČ ...|11. 10. 2019
Lepi jesenski dnevi vabijo!
Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Blaž Lesnik

naravašport

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 10. 2019
Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Anamarija Stibilj ŠajnSilva KarimkulturaUmetniki za Karitas

Kulturni utrinki

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas
V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.
VEČ ...|8. 10. 2019
Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas
V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Jože Bartolj

Anamarija Stibilj ŠajnSilva KarimkulturaUmetniki za Karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

kultura

Kulturni utrinki

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.
VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kultura

Kolokvij

VEČ ...|4. 10. 2019
30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival

Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival

Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

festivalglasbaduhovnosta cappella

Kolokvij

30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival
Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.
VEČ ...|4. 10. 2019
30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival
Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

Marjan Bunič

festivalglasbaduhovnosta cappella

Doživetja narave

VEČ ...|20. 9. 2019
Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

alpinizemsmrtDavo KarničarspominnaravakoloCamino

Doživetja narave

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu
Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.
VEČ ...|20. 9. 2019
Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu
Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Blaž Lesnik

alpinizemsmrtDavo KarničarspominnaravakoloCamino

Kolokvij

VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.
VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Jože Bartolj

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Naš pogled

Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 8. 2019
Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

kulturaNoriaki SangawaNikola MarkovićNikolaj Mašukov

Kulturni utrinki

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc
Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.
VEČ ...|23. 8. 2019
Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc
Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Jože Bartolj

kulturaNoriaki SangawaNikola MarkovićNikolaj Mašukov

Kolokvij

VEČ ...|23. 8. 2019
Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija

V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija

V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

mladiduhovnostpogovorodnosi

Kolokvij

Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija
V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.
VEČ ...|23. 8. 2019
Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija
V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

kultura

Kulturni utrinki

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 8. 2019
Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

kultura

Kulturni utrinki

Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.
VEČ ...|19. 8. 2019
Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 8. 2019
Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas

Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas

Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Jožica Ličen

Kulturni utrinki

Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas
Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!
VEČ ...|12. 8. 2019
Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas
Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Jože Bartolj

Jožica Ličen

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Kolokvij

VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kolokvij

Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!
VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2019
Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

kulturakovaštvoKropamandolinakiparjenje

Kulturni utrinki

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu
Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.
VEČ ...|29. 7. 2019
Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu
Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Marjan Bunič

kulturakovaštvoKropamandolinakiparjenje

Kolokvij

VEČ ...|26. 7. 2019
Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

mladidružbaduhovnostpogovor

Kolokvij

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje
V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.
VEČ ...|26. 7. 2019
Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje
V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Marjan Bunič

mladidružbaduhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kulturni utrinki

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.
VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Marjan Bunič

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kolokvij

VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

mladiduhovnostpogovorromanje

Kolokvij

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.
VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorromanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 6. 2019
Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Marko Fink

Kulturni utrinki

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka
Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.
VEČ ...|28. 6. 2019
Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka
Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Jože Bartolj

Marko Fink

Kolokvij

VEČ ...|28. 6. 2019
Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Verujem v odpuščanje grehov
Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.
VEČ ...|28. 6. 2019
Verujem v odpuščanje grehov
Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|14. 6. 2019
Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

mladipogovorduhovnostodnosi

Kolokvij

Indija - program prostovoljstva Pota
Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.
VEČ ...|14. 6. 2019
Indija - program prostovoljstva Pota
Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

družbapogovorodnosišportduhovnost

Via positiva

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.
VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosišportduhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|7. 6. 2019
Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode
Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.
VEČ ...|7. 6. 2019
Na kolo, v jamo ali na junijske pohode
Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Blaž Lesnik

športnaravarekreacija

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Robert Božič

družbakmetijstvozverikoronavirus

Duhovna misel

VEČ ...|28. 5. 2020
Te poznam?

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal.(Jn 17, 25)

Te poznam?

Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal.(Jn 17, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 5. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|28. 5. 2020
Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Babi gre na romanje

Polonini babici se je izpolnila želja. Odšla je na romanje v Lurd. Tam je tri dni preživela v družbi z Marijo. Priporočila ji je vsakega člana družine in domov se je vrnila polna vtisov. Pripovedovala je o potočku, ki ima posebno moč, in koliko ljudi je tam, še posebej bolnikov.

Marjan Bunič

Radijski roman

VEČ ...|28. 5. 2020
Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Pesem o Bernardki - deveti del

V devetem delu radijskega romana Pesem o Bernardki Franza Werfla smo priča, kako novico o videnju skrivnostne Gospe v belem sprejmejo v Bernardkini družini.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 5. 2020
254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

254. oddaja

Predvajali smo skladbe: Letiva - Oto Pestner, Canzone d’amore - Ricchi e Poveri, El condor pasa - Simon & Garfunkel, To je moj zlati sin - Marjana Deržaj, Serenada srca mog - Marjana Deržaj in Nino Robić, Everybody loves somebody sometimes - Peggy Lee, Que sera sera - Petra Stopar in Dobreč, Suze liju plave oči - Ivica Šerfezi, Something’s gotten hold of my heart - M. Almond & G. Pitney, Es könnte schon morgen sein - Cliff Richard und Die Shadows, All kinds of everything - Dana ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan