Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.
VEČ ...|15. 11. 2019
Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.
VEČ ...|11. 11. 2019
Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO
V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Franci Trstenjak

spomin

Kolokvij

VEČ ...|8. 11. 2019
Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

tremastrahHabe

Kolokvij

Trema
Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.
VEČ ...|8. 11. 2019
Trema
Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Marjan Bunič

tremastrahHabe

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 11. 2019
Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?

Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?

Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?
Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.
VEČ ...|4. 11. 2019
Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?
Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kolokvij

VEČ ...|25. 10. 2019
3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

3. cerkvena zapoved
V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.
VEČ ...|25. 10. 2019
3. cerkvena zapoved
V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

svetovanjeizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi
Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.
VEČ ...|14. 10. 2019
Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi
Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Robert Božič

svetovanjeizobraževanje

Vabilo na pot

VEČ ...|11. 10. 2019
Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

naravašport

Vabilo na pot

Lepi jesenski dnevi vabijo!
Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.
VEČ ...|11. 10. 2019
Lepi jesenski dnevi vabijo!
Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Blaž Lesnik

naravašport

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 10. 2019
Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Anamarija Stibilj ŠajnSilva KarimkulturaUmetniki za Karitas

Kulturni utrinki

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas
V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.
VEČ ...|8. 10. 2019
Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas
V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Jože Bartolj

Anamarija Stibilj ŠajnSilva KarimkulturaUmetniki za Karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

kultura

Kulturni utrinki

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.
VEČ ...|7. 10. 2019
Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu
S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

Jože Bartolj

kultura

Kolokvij

VEČ ...|4. 10. 2019
30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival

Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival

Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

festivalglasbaduhovnosta cappella

Kolokvij

30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival
Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.
VEČ ...|4. 10. 2019
30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival
Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

Marjan Bunič

festivalglasbaduhovnosta cappella

Doživetja narave

VEČ ...|20. 9. 2019
Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

alpinizemsmrtDavo KarničarspominnaravakoloCamino

Doživetja narave

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu
Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.
VEČ ...|20. 9. 2019
Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu
Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Blaž Lesnik

alpinizemsmrtDavo KarničarspominnaravakoloCamino

Kolokvij

VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.
VEČ ...|11. 9. 2019
Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas
Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Jože Bartolj

kulturaJurij PaljkUmetniki za karitas

Naš pogled

VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Naš pogled

Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.
VEČ ...|10. 9. 2019
Marija, hvala za kolo in prijatelje
Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019odnosiprijateljstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 8. 2019
Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

kulturaNoriaki SangawaNikola MarkovićNikolaj Mašukov

Kulturni utrinki

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc
Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.
VEČ ...|23. 8. 2019
Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc
Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Jože Bartolj

kulturaNoriaki SangawaNikola MarkovićNikolaj Mašukov

Kolokvij

VEČ ...|23. 8. 2019
Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija

V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija

V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

mladiduhovnostpogovorodnosi

Kolokvij

Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija
V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.
VEČ ...|23. 8. 2019
Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija
V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

kultura

Kulturni utrinki

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 8. 2019
Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

kultura

Kulturni utrinki

Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.
VEČ ...|19. 8. 2019
Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 8. 2019
Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas

Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas

Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Jožica Ličen

Kulturni utrinki

Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas
Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!
VEČ ...|12. 8. 2019
Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas
Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Jože Bartolj

Jožica Ličen

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Kolokvij

VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kolokvij

Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!
VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2019
Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

kulturakovaštvoKropamandolinakiparjenje

Kulturni utrinki

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu
Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.
VEČ ...|29. 7. 2019
Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu
Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Marjan Bunič

kulturakovaštvoKropamandolinakiparjenje

Kolokvij

VEČ ...|26. 7. 2019
Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

mladidružbaduhovnostpogovor

Kolokvij

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje
V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.
VEČ ...|26. 7. 2019
Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje
V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Marjan Bunič

mladidružbaduhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kulturni utrinki

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.
VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Marjan Bunič

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kolokvij

VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

mladiduhovnostpogovorromanje

Kolokvij

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.
VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorromanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 6. 2019
Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Marko Fink

Kulturni utrinki

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka
Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.
VEČ ...|28. 6. 2019
Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka
Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Jože Bartolj

Marko Fink

Kolokvij

VEČ ...|28. 6. 2019
Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Verujem v odpuščanje grehov
Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.
VEČ ...|28. 6. 2019
Verujem v odpuščanje grehov
Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|14. 6. 2019
Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

mladipogovorduhovnostodnosi

Kolokvij

Indija - program prostovoljstva Pota
Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.
VEČ ...|14. 6. 2019
Indija - program prostovoljstva Pota
Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

družbapogovorodnosišportduhovnost

Via positiva

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.
VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosišportduhovnost

Vabilo na pot

VEČ ...|7. 6. 2019
Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode
Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.
VEČ ...|7. 6. 2019
Na kolo, v jamo ali na junijske pohode
Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Blaž Lesnik

športnaravarekreacija

Kolokvij

VEČ ...|31. 5. 2019
Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

mladipogovorodnosištudentski dom JFG

Kolokvij

Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca
Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.
VEČ ...|31. 5. 2019
Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca
Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

Marjan Bunič

mladipogovorodnosištudentski dom JFG

Doživetja narave

VEČ ...|31. 5. 2019
Kolesarska doživetja pred Srebrno diagonalo

Oddaja je bila še zadnji trening pred našim podvigom kolesarjenja čez Slovenijo. Gostili smo kolesarskega strokovnjaka Gorazda Penka, ki se je osredotočil predvsem na nasvete glede prehrane in pijače. Anej Ferko iz podjetja Špan je predstavil njihova električna kolesa, s katerimi nas bodo od Brezovice do Postojne spodbujali sodelavci. Jaša Jenull pa je spregovoril o svetovnem dnevu kolesarstva (3. junij) in festivalu, ki ga ob tem pripravljajo.

Kolesarska doživetja pred Srebrno diagonalo

Oddaja je bila še zadnji trening pred našim podvigom kolesarjenja čez Slovenijo. Gostili smo kolesarskega strokovnjaka Gorazda Penka, ki se je osredotočil predvsem na nasvete glede prehrane in pijače. Anej Ferko iz podjetja Špan je predstavil njihova električna kolesa, s katerimi nas bodo od Brezovice do Postojne spodbujali sodelavci. Jaša Jenull pa je spregovoril o svetovnem dnevu kolesarstva (3. junij) in festivalu, ki ga ob tem pripravljajo.

kolosrebrna diagonalanarava

Doživetja narave

Kolesarska doživetja pred Srebrno diagonalo
Oddaja je bila še zadnji trening pred našim podvigom kolesarjenja čez Slovenijo. Gostili smo kolesarskega strokovnjaka Gorazda Penka, ki se je osredotočil predvsem na nasvete glede prehrane in pijače. Anej Ferko iz podjetja Špan je predstavil njihova električna kolesa, s katerimi nas bodo od Brezovice do Postojne spodbujali sodelavci. Jaša Jenull pa je spregovoril o svetovnem dnevu kolesarstva (3. junij) in festivalu, ki ga ob tem pripravljajo.
VEČ ...|31. 5. 2019
Kolesarska doživetja pred Srebrno diagonalo
Oddaja je bila še zadnji trening pred našim podvigom kolesarjenja čez Slovenijo. Gostili smo kolesarskega strokovnjaka Gorazda Penka, ki se je osredotočil predvsem na nasvete glede prehrane in pijače. Anej Ferko iz podjetja Špan je predstavil njihova električna kolesa, s katerimi nas bodo od Brezovice do Postojne spodbujali sodelavci. Jaša Jenull pa je spregovoril o svetovnem dnevu kolesarstva (3. junij) in festivalu, ki ga ob tem pripravljajo.

Blaž Lesnik

kolosrebrna diagonalanarava

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 5. 2019
Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica

V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.

Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica

V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica
V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.
VEČ ...|25. 5. 2019
Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica
V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kolokvij

VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Kolokvij

Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Doživetja narave

VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Doživetja narave

Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Janko OračVladimir Rikavina

Kulturni utrinki

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Jože Bartolj

Janko OračVladimir Rikavina

Kolokvij

VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić

Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić

Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

Kolokvij

Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?
VEČ ...|3. 5. 2019
Zaročenca Lucija Šeme in Klemen Plejić
Kolokvij prinaša zelo zanimiv odkrit pogovor z mladima zaročencema Lucijo in Klemnom, ki sta na pragu vznemirljive skupne poti, za njima pa je že tudi precej makadama: svet drog, komuna, iskanja ... Kakšno bogastvo odkrivata drug v drugem, na kakšen način razmišljata o življenju in zakonu?

Marjan Bunič

mladipogovorzakonodvisnostduhovnostodnosi

Kolokvij

VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

mladiduhovnostpogovordružba

Kolokvij

Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.
VEČ ...|19. 4. 2019
Utrinki radijskega misijona Cerkev je mlada
Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Trgovina z ljudmi

Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?

Trgovina z ljudmi

Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?

papežpogovordružbapolitika

Informativni prispevki

Trgovina z ljudmi
Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?
VEČ ...|18. 4. 2019
Trgovina z ljudmi
Letošnji križev pot v rimskem Koloseju bo govoril o žrtvah trgovine z ljudmi. S tem področjem se pri Slovenski karitas ukvarja Suzana Čajić. Kako je trgovina z ljudmi razširjena v Sloveniji?

Marta Jerebič

papežpogovordružbapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 4. 2019
Umetnik za Karitas v Bruslju - Velikonočna razstava Vipavski križ - Zborovsko tekmovanje Gallus 2019

Razstava likovne kolonije Umetniki za karitas je gostovala v prostorih Slovenskega predstavništva v Bruslju.Velikonočna razstava v Vipavskem Križu, ki je v tamkajšnjem Domu krajanov na ogled do 28. aprila vsak dan od 14. do 20. ure.S podelitvijo nagrad se je sklenilo 15. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Prvo nagrado je osvojil mešani pevski zbor akademije za glasbo iz Rige pod vodstvom Janisa Ozolsa.

Umetnik za Karitas v Bruslju - Velikonočna razstava Vipavski križ - Zborovsko tekmovanje Gallus 2019

Razstava likovne kolonije Umetniki za karitas je gostovala v prostorih Slovenskega predstavništva v Bruslju.Velikonočna razstava v Vipavskem Križu, ki je v tamkajšnjem Domu krajanov na ogled do 28. aprila vsak dan od 14. do 20. ure.S podelitvijo nagrad se je sklenilo 15. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Prvo nagrado je osvojil mešani pevski zbor akademije za glasbo iz Rige pod vodstvom Janisa Ozolsa.

Kulturni utrinki

Umetnik za Karitas v Bruslju - Velikonočna razstava Vipavski križ - Zborovsko tekmovanje Gallus 2019
Razstava likovne kolonije Umetniki za karitas je gostovala v prostorih Slovenskega predstavništva v Bruslju.Velikonočna razstava v Vipavskem Križu, ki je v tamkajšnjem Domu krajanov na ogled do 28. aprila vsak dan od 14. do 20. ure.S podelitvijo nagrad se je sklenilo 15. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Prvo nagrado je osvojil mešani pevski zbor akademije za glasbo iz Rige pod vodstvom Janisa Ozolsa.
VEČ ...|15. 4. 2019
Umetnik za Karitas v Bruslju - Velikonočna razstava Vipavski križ - Zborovsko tekmovanje Gallus 2019
Razstava likovne kolonije Umetniki za karitas je gostovala v prostorih Slovenskega predstavništva v Bruslju.Velikonočna razstava v Vipavskem Križu, ki je v tamkajšnjem Domu krajanov na ogled do 28. aprila vsak dan od 14. do 20. ure.S podelitvijo nagrad se je sklenilo 15. mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Prvo nagrado je osvojil mešani pevski zbor akademije za glasbo iz Rige pod vodstvom Janisa Ozolsa.

Jože Bartolj

Kolokvij

VEČ ...|5. 4. 2019
Veroizpoved - tretji del

V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.

Veroizpoved - tretji del

V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Kolokvij

Veroizpoved - tretji del
V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.
VEČ ...|5. 4. 2019
Veroizpoved - tretji del
V večerni oddaji Kolokvij smo z bratom Janezom Papo spet raziskovali besedilo Veroizpovedi. Tokrat smo se ustavili pri vrsticah o Svetem Duhu.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Kolokvij

VEČ ...|15. 3. 2019
Veroizpoved - drugi del

V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.

Veroizpoved - drugi del

V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Veroizpoved - drugi del
V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.
VEČ ...|15. 3. 2019
Veroizpoved - drugi del
V raziskovanju besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob stavkih, ki se nanašajo na Božjega sina.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|13. 3. 2019
Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah
Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!
VEČ ...|13. 3. 2019
Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah
Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanje

Kolokvij

VEČ ...|1. 3. 2019
Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!

Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.

Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!

Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.

mladiduhovnostpogovor

Kolokvij

Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!
Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.
VEČ ...|1. 3. 2019
Postne duhovne vaje Napuhu vstop prepovedan!
Tokrat se pogovarjam s predstavniki Salezijanske mladine, ki pripravljajo postne duhovne vaje z naslovom Napuhu vstop prepovedan. Prisluhnite, kako razmišljajo o ponižnosti.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovor

Kolokvij

VEČ ...|15. 2. 2019
Veroizpoved - prvi del

Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.

Veroizpoved - prvi del

Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.

mladiduhovnostpogovor

Kolokvij

Veroizpoved - prvi del
Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.
VEČ ...|15. 2. 2019
Veroizpoved - prvi del
Ali resnično razumemo besede, ki jih izgovarjamo pri veroizpovedi med sveto mašo? Prvi del besedila razlaga brat Janez Papa.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski

V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kulturni utrinki

8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.
VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 8. februarja 2019, ob 10. uri v ljubljanski stolnici sveta maša, za vse pokojne in živeče kulturnike in umetnike, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob 11. uri bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 24. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino.Arheologi so med izkopavanji pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani naleteli na prav posebno najdbo, odkrili so grobnico neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je bilo zgrajeno celotno pokopališče z več kot 350 grobovi. Najdbe z Gosposvetske ceste bodo podrobneje predstavili 7. 2. ob 11.h v Mestnem muzeju Ljubljana.

Jože Bartolj

umetniki za Karitasškof Jurij Bizjaknajdbe z Gosposvetske

Kolokvij

VEČ ...|18. 1. 2019
Sreča

O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.

Sreča

O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.

mladipogovorodnosidružbaduhovnost

Kolokvij

Sreča
O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.
VEČ ...|18. 1. 2019
Sreča
O njej govorimo, o njej sanjamo, si jo želimo, jo voščimo drug drugemu ... Sreča. Kaj je to, kaj jim pomeni in kako gledajo nanjo, so pripovedovali Liza, Matjaž in Vid s Teološke fakultete v Ljubljani.

Marjan Bunič

mladipogovorodnosidružbaduhovnost

Kolokvij

VEČ ...|28. 12. 2018
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus

V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

mladidružbaduhovnostNikodemov večer

Kolokvij

Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus
V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.
VEČ ...|28. 12. 2018
Nikodemov večer: irski jezuit Brendan McManus
V zadnji letošnji oddaji Kolokvij lahko prisluhnete zanimivemu in ganljivemu pričevanju irskega jezuita Brendana McManusa, ki je spregovoril o svoji izkušnji Jakobove poti v Compostelo po bratovem samomoru.

Marjan Bunič

mladidružbaduhovnostNikodemov večer

Kolokvij

VEČ ...|21. 12. 2018
Podpora skupnosti

Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.

Podpora skupnosti

Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.

mladipogovorduhovnost

Kolokvij

Podpora skupnosti
Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.
VEČ ...|21. 12. 2018
Podpora skupnosti
Ali lahko krščanstvo živimo izven skupnosti, sami? Oddaja Kolokvij prinaša pogovor s frančiškanom bratom Janezom Papo o skupnosti in občestvu.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2019
Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Nataša Ličen

svetovanjehranazdravje

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 11. 2019
Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Slavi Košir

kmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|18. 11. 2019
Tvoja vera te bo rešila!

Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)

Tvoja vera te bo rešila!

Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 11. 2019
Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|18. 11. 2019
Sv. Odo Clunyjski

Sv. Odo Clunyjski

Gregor Čušin

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 11. 2019
Sv. Odo Clunyjski

Sv. Odo Clunyjski

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|18. 11. 2019
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče