Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 6. 2020
Vabilo na dan polja

Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.

Vabilo na dan polja

Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na dan polja
Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.
VEČ ...|29. 6. 2020
Vabilo na dan polja
Tudi letos ga že 20-tič pripravlja semenarska hiša Agrosaat. Predstavil ga je mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 6. 2020
258. oddaja

Predvajali smo skladbe: Slovenskega naroda sin - Tomaž Domicelj, Najino in naše morje - Jožica Svete, Dan ljubezni - Pepel in kri, Po jezeru - Tatjana Gros, Nocoj, pa oh nocoj - Marjana Deržaj, Vsak je sam - Hazard, Julija - Aleksander Mežek, Kje je dežela - Rafko Irgolič, Nasloni se nami - Alenka Godec in Branko Robinšak, Kam si namenjen - Bele vrane, Ti domača hiša - Minores, Če bi teden štel osem dni - Elda Viler, Po tiho - Lidija Kodrič ...

258. oddaja

Predvajali smo skladbe: Slovenskega naroda sin - Tomaž Domicelj, Najino in naše morje - Jožica Svete, Dan ljubezni - Pepel in kri, Po jezeru - Tatjana Gros, Nocoj, pa oh nocoj - Marjana Deržaj, Vsak je sam - Hazard, Julija - Aleksander Mežek, Kje je dežela - Rafko Irgolič, Nasloni se nami - Alenka Godec in Branko Robinšak, Kam si namenjen - Bele vrane, Ti domača hiša - Minores, Če bi teden štel osem dni - Elda Viler, Po tiho - Lidija Kodrič ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

258. oddaja
Predvajali smo skladbe: Slovenskega naroda sin - Tomaž Domicelj, Najino in naše morje - Jožica Svete, Dan ljubezni - Pepel in kri, Po jezeru - Tatjana Gros, Nocoj, pa oh nocoj - Marjana Deržaj, Vsak je sam - Hazard, Julija - Aleksander Mežek, Kje je dežela - Rafko Irgolič, Nasloni se nami - Alenka Godec in Branko Robinšak, Kam si namenjen - Bele vrane, Ti domača hiša - Minores, Če bi teden štel osem dni - Elda Viler, Po tiho - Lidija Kodrič ...
VEČ ...|25. 6. 2020
258. oddaja
Predvajali smo skladbe: Slovenskega naroda sin - Tomaž Domicelj, Najino in naše morje - Jožica Svete, Dan ljubezni - Pepel in kri, Po jezeru - Tatjana Gros, Nocoj, pa oh nocoj - Marjana Deržaj, Vsak je sam - Hazard, Julija - Aleksander Mežek, Kje je dežela - Rafko Irgolič, Nasloni se nami - Alenka Godec in Branko Robinšak, Kam si namenjen - Bele vrane, Ti domača hiša - Minores, Če bi teden štel osem dni - Elda Viler, Po tiho - Lidija Kodrič ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|8. 5. 2020
Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija pride k nam na obisk
Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …
VEČ ...|8. 5. 2020
Marija pride k nam na obisk
Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?

Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

info

Informativni prispevki

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Helena Križnik

info

Svetovalnica

VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Svetovalnica

Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.
VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Tanja Dominko

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

družbamladinaravaodnosi

Sol in luč

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbamladinaravaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|27. 1. 2020
Zaradi razdeljenosti

Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne bo mogla obstati.(Mr 3, 24-25)

Zaradi razdeljenosti

Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne bo mogla obstati.(Mr 3, 24-25)

duhovnost

Duhovna misel

Zaradi razdeljenosti
Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne bo mogla obstati.(Mr 3, 24-25)
VEČ ...|27. 1. 2020
Zaradi razdeljenosti
Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne bo mogla obstati.(Mr 3, 24-25)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Svetovalnica

VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Plesen in vlaga

Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

svetovanje

Svetovalnica

Plesen in vlaga
Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
VEČ ...|17. 1. 2020
Plesen in vlaga
Kako se lotiti odprave plesni in vlage v naših hišah in stanovanjih? Tudi ogrevanje ima pri tem pomembno vlogo. Z nami je bil energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Tanja Dominko

svetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 1. 2020
Festival Baročne glasbe in drugi dogodki

Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

Festival Baročne glasbe in drugi dogodki

Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

kulturaDomen Marinčič

Kulturni utrinki

Festival Baročne glasbe in drugi dogodki
Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.
VEČ ...|8. 1. 2020
Festival Baročne glasbe in drugi dogodki
Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

Jože Bartolj

kulturaDomen Marinčič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 11. 2019
Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu

V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu

V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

rojakiinfocelovecgradecavstralija

Slovencem po svetu in domovini

Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu
V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.
VEČ ...|24. 11. 2019
Slomškova hiša v Celovcu in poučevanje slovenščine v Gradcu
V oddaji smo najprej spregovorili o novi Slomškovi hiši v Celovcu - gre za širitev dvojezične vzgojne in izobraževalne ponudbe Mohorjeve družbe v Celovcu. Z dr. Tatjano Vučajnk smo se pogovarjali o poučevanju slovenščine v Gradcu. Objavili smo tretji del poročila o obisku ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji in novici o seminarju slovanskih manjšin v Pliberku ter podelitvi Einspielerjeve nagrade.

Matjaž Merljak

rojakiinfocelovecgradecavstralija

Duhovna misel

VEČ ...|22. 11. 2019
V cerkev prideš pred Boga!

Tisti čas je Jezus stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so prodajali in jim govoril: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo. (Lk 19, 45-46)

V cerkev prideš pred Boga!

Tisti čas je Jezus stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so prodajali in jim govoril: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo. (Lk 19, 45-46)

duhovnost

Duhovna misel

V cerkev prideš pred Boga!
Tisti čas je Jezus stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so prodajali in jim govoril: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo. (Lk 19, 45-46)
VEČ ...|22. 11. 2019
V cerkev prideš pred Boga!
Tisti čas je Jezus stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so prodajali in jim govoril: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo. (Lk 19, 45-46)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec

Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

info

Informativni prispevki

Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.
VEČ ...|21. 11. 2019
Širitev vzgojne ponudbe Mohorjeve družbe Celovec
Mohorjeva družba Celovec je nedavno v glavnem mestu avstrijske Koroške kupila dodatno poslopje, v katerem bo od začetka prihodnjega šolskega leta Slomškova hiša z dodatno dvojezično skupino v otroškem vrtcu, prvimi dvojezičnimi otroškimi jaslimi v Celovcu ter novim prostorom za dvojezični dijaški dom. Pogovarjali smo se z direktorjem dr. Karlom Hrenom.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

mladikulturadružbaglasbaizobraževanje

Informativni prispevki

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava
Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.
VEČ ...|14. 11. 2019
O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava
Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

Tanja Dominko

mladikulturadružbaglasbaizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2019
Kuharjevi dnevi v Kotljah - Razstava Boštjan Temniker - Prenovljena muzejska hiša v Semiču

Ob Kuharjevih dnevih v Kotljah so letos posebno pozornost namenili duhvniku in diplomatu Alojziju Kuharju.V galeriji Ravne je na ogled razstava koroškega kiparja Boštjana Temnikerja.V prenovljeni Muzejski hiši v Semiču so odprli razstavo poimenovano Center narave Bele krajine.

Kuharjevi dnevi v Kotljah - Razstava Boštjan Temniker - Prenovljena muzejska hiša v Semiču

Ob Kuharjevih dnevih v Kotljah so letos posebno pozornost namenili duhvniku in diplomatu Alojziju Kuharju.V galeriji Ravne je na ogled razstava koroškega kiparja Boštjana Temnikerja.V prenovljeni Muzejski hiši v Semiču so odprli razstavo poimenovano Center narave Bele krajine.

Boštjan TemnikerAlojzij KuharIva Konda

Kulturni utrinki

Kuharjevi dnevi v Kotljah - Razstava Boštjan Temniker - Prenovljena muzejska hiša v Semiču
Ob Kuharjevih dnevih v Kotljah so letos posebno pozornost namenili duhvniku in diplomatu Alojziju Kuharju.V galeriji Ravne je na ogled razstava koroškega kiparja Boštjana Temnikerja.V prenovljeni Muzejski hiši v Semiču so odprli razstavo poimenovano Center narave Bele krajine.
VEČ ...|28. 10. 2019
Kuharjevi dnevi v Kotljah - Razstava Boštjan Temniker - Prenovljena muzejska hiša v Semiču
Ob Kuharjevih dnevih v Kotljah so letos posebno pozornost namenili duhvniku in diplomatu Alojziju Kuharju.V galeriji Ravne je na ogled razstava koroškega kiparja Boštjana Temnikerja.V prenovljeni Muzejski hiši v Semiču so odprli razstavo poimenovano Center narave Bele krajine.

Jože Bartolj

Boštjan TemnikerAlojzij KuharIva Konda

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 9. 2019
Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje

V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

kultura

Kulturni utrinki

Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.
VEČ ...|19. 9. 2019
Razstavi Poljski med drugo svetovno vojno in Stara Sava - Oko besede v Murski Soboti - Hiša kulture Celje
V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled dokumentarna razstava „Boj in trpljenje. Poljski državljani med drugo svetovno vojno”.Na Jesenicah si lahko ogledate razstavo Stara Sava - dediščina, umetnost, razvedrilo. Danes se začenja tridnevno srečanje mladinskih pisateljev Oko besede.Hiša kulture Celje v letošnjo jubilejno, deseto sezono vstopa s sloganom Deset.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.
VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|1. 8. 2019
Prezračevanje hiš in drugih zgradb

V Svetovalnici smo govorili o sodobnih načinih prezračevalnih sistemov v hišah. Kako doseči, da v prostorih ne bo slabega zraka, hkrati pa ne previsoke vlage in drugih nevšečnosti? O tem je spregovoril gost Marko Babič.

Prezračevanje hiš in drugih zgradb

V Svetovalnici smo govorili o sodobnih načinih prezračevalnih sistemov v hišah. Kako doseči, da v prostorih ne bo slabega zraka, hkrati pa ne previsoke vlage in drugih nevšečnosti? O tem je spregovoril gost Marko Babič.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Prezračevanje hiš in drugih zgradb
V Svetovalnici smo govorili o sodobnih načinih prezračevalnih sistemov v hišah. Kako doseči, da v prostorih ne bo slabega zraka, hkrati pa ne previsoke vlage in drugih nevšečnosti? O tem je spregovoril gost Marko Babič.
VEČ ...|1. 8. 2019
Prezračevanje hiš in drugih zgradb
V Svetovalnici smo govorili o sodobnih načinih prezračevalnih sistemov v hišah. Kako doseči, da v prostorih ne bo slabega zraka, hkrati pa ne previsoke vlage in drugih nevšečnosti? O tem je spregovoril gost Marko Babič.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 5. 2019
Shwentnerjeva hiša Vransko - Cankar obletnica - Jurij Souček mala Drama - Retrospektiva Lucijan Bratuš

Občina Vransko odprla obnovljeno rojstno hišo Lavoslava Schwentnerja.Na današnji dan pred 143 leti se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar.Drevi ob 20. uri bo v Mali Drami pogovor z Jurijem Součkom ob njegovi 90 letnici.Razstava Lucijana Bratuša Pokrajina telesa, bo drevi ob 19. uri v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Shwentnerjeva hiša Vransko - Cankar obletnica - Jurij Souček mala Drama - Retrospektiva Lucijan Bratuš

Občina Vransko odprla obnovljeno rojstno hišo Lavoslava Schwentnerja.Na današnji dan pred 143 leti se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar.Drevi ob 20. uri bo v Mali Drami pogovor z Jurijem Součkom ob njegovi 90 letnici.Razstava Lucijana Bratuša Pokrajina telesa, bo drevi ob 19. uri v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Jurij SoučekLucijan Bratuš

Kulturni utrinki

Shwentnerjeva hiša Vransko - Cankar obletnica - Jurij Souček mala Drama - Retrospektiva Lucijan Bratuš
Občina Vransko odprla obnovljeno rojstno hišo Lavoslava Schwentnerja.Na današnji dan pred 143 leti se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar.Drevi ob 20. uri bo v Mali Drami pogovor z Jurijem Součkom ob njegovi 90 letnici.Razstava Lucijana Bratuša Pokrajina telesa, bo drevi ob 19. uri v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.
VEČ ...|10. 5. 2019
Shwentnerjeva hiša Vransko - Cankar obletnica - Jurij Souček mala Drama - Retrospektiva Lucijan Bratuš
Občina Vransko odprla obnovljeno rojstno hišo Lavoslava Schwentnerja.Na današnji dan pred 143 leti se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar.Drevi ob 20. uri bo v Mali Drami pogovor z Jurijem Součkom ob njegovi 90 letnici.Razstava Lucijana Bratuša Pokrajina telesa, bo drevi ob 19. uri v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Jože Bartolj

Jurij SoučekLucijan Bratuš

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 3. 2019
Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja

Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.

Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja

Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.

infoizobraževanjekomentarodnosizdravstvosvetovanje

Informativni prispevki

Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja
Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|27. 3. 2019
Ljubbhospic ob tretji obletnici delovanja
Hiša Ljubhospica je obeležila 3. obletnico delovanja, odkar je pod patronatom Lekarne Ljubljana znova odprla svoja vrata. V lanskem letu je sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Z direktorjem Ljubhospica dr. Marjanom Sedejem se je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

infoizobraževanjekomentarodnosizdravstvosvetovanje

Petkov večer

VEČ ...|1. 2. 2019
Večer Ljubhospica z New Swing Quartetom

Konec lanskega leta je v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani hiša Ljubhospic priredila koncert z naslovom Hvaležni za 2018 - večer Ljubhospica z New Swing Quartetom. Pred vami so odlomki s te glasbeno dobrodelne prireditve.

Večer Ljubhospica z New Swing Quartetom

Konec lanskega leta je v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani hiša Ljubhospic priredila koncert z naslovom Hvaležni za 2018 - večer Ljubhospica z New Swing Quartetom. Pred vami so odlomki s te glasbeno dobrodelne prireditve.

glasbadružbahospic

Petkov večer

Večer Ljubhospica z New Swing Quartetom
Konec lanskega leta je v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani hiša Ljubhospic priredila koncert z naslovom Hvaležni za 2018 - večer Ljubhospica z New Swing Quartetom. Pred vami so odlomki s te glasbeno dobrodelne prireditve.
VEČ ...|1. 2. 2019
Večer Ljubhospica z New Swing Quartetom
Konec lanskega leta je v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani hiša Ljubhospic priredila koncert z naslovom Hvaležni za 2018 - večer Ljubhospica z New Swing Quartetom. Pred vami so odlomki s te glasbeno dobrodelne prireditve.

Marjan Bunič

glasbadružbahospic

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Kulturni utrinki

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.
VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Jože Bartolj

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 11. 2018
Vabilo na dan krompirja

Semenarska hiša Agrosaat v sodelovanju s partnerjema Kmetijskim inštitututom Slovenije in Europlantom Nemčija vabi na tradicionalni dan krompirja v Naklem.PROGRAM SREČANJA:Pozdrav organizatorja in pregled sezone, poskusov 2018 in novosti za 2019,mag. Jože Mohar, RWA Slovenija d.o.o.Novosti v pridelovanju krompirja, poročilo s PotatoEurope 2018, Nemčija,dr. Peter Dolničar, KISVarstvo krompirjevih nasadov pred krompirjevo plesnijo - nova spoznanja iz leta 2018,dr. Peter Dolničar, KISPregled evropskega in nemškega trga krompirja 2018,Martin Kügel, Europlant Nemčija

Vabilo na dan krompirja

Semenarska hiša Agrosaat v sodelovanju s partnerjema Kmetijskim inštitututom Slovenije in Europlantom Nemčija vabi na tradicionalni dan krompirja v Naklem.PROGRAM SREČANJA:Pozdrav organizatorja in pregled sezone, poskusov 2018 in novosti za 2019,mag. Jože Mohar, RWA Slovenija d.o.o.Novosti v pridelovanju krompirja, poročilo s PotatoEurope 2018, Nemčija,dr. Peter Dolničar, KISVarstvo krompirjevih nasadov pred krompirjevo plesnijo - nova spoznanja iz leta 2018,dr. Peter Dolničar, KISPregled evropskega in nemškega trga krompirja 2018,Martin Kügel, Europlant Nemčija

izobraževanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na dan krompirja
Semenarska hiša Agrosaat v sodelovanju s partnerjema Kmetijskim inštitututom Slovenije in Europlantom Nemčija vabi na tradicionalni dan krompirja v Naklem.PROGRAM SREČANJA:Pozdrav organizatorja in pregled sezone, poskusov 2018 in novosti za 2019,mag. Jože Mohar, RWA Slovenija d.o.o.Novosti v pridelovanju krompirja, poročilo s PotatoEurope 2018, Nemčija,dr. Peter Dolničar, KISVarstvo krompirjevih nasadov pred krompirjevo plesnijo - nova spoznanja iz leta 2018,dr. Peter Dolničar, KISPregled evropskega in nemškega trga krompirja 2018,Martin Kügel, Europlant Nemčija
VEČ ...|27. 11. 2018
Vabilo na dan krompirja
Semenarska hiša Agrosaat v sodelovanju s partnerjema Kmetijskim inštitututom Slovenije in Europlantom Nemčija vabi na tradicionalni dan krompirja v Naklem.PROGRAM SREČANJA:Pozdrav organizatorja in pregled sezone, poskusov 2018 in novosti za 2019,mag. Jože Mohar, RWA Slovenija d.o.o.Novosti v pridelovanju krompirja, poročilo s PotatoEurope 2018, Nemčija,dr. Peter Dolničar, KISVarstvo krompirjevih nasadov pred krompirjevo plesnijo - nova spoznanja iz leta 2018,dr. Peter Dolničar, KISPregled evropskega in nemškega trga krompirja 2018,Martin Kügel, Europlant Nemčija

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 11. 2018
Hišpot

Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.

Hišpot

Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.

inovativnostizobraževanje

Informativni prispevki

Hišpot
Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.
VEČ ...|9. 11. 2018
Hišpot
Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 8. 2018
Pogovor z Zvonko Simčič o večumetniškem projektu Hiša na gori, ki ga drevi odpirajo pri sv. Marjeti v Žlebeh

Pogovor z Zvonko Simčič o večumetniškem projektu Hiša na gori, ki ga drevi odpirajo pri sv. Marjeti v Žlebeh

kultura

Kulturni utrinki

Pogovor z Zvonko Simčič o večumetniškem projektu Hiša na gori, ki ga drevi odpirajo pri sv. Marjeti v Žlebeh
VEČ ...|24. 8. 2018
Pogovor z Zvonko Simčič o večumetniškem projektu Hiša na gori, ki ga drevi odpirajo pri sv. Marjeti v Žlebeh

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 8. 2018
O festivalu Shots v Slovenj gradcu - delavnici portreta Veronike Deseniške in pobudi zvonjenja ob evropskem dnevu kulturne dediščine

Ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij, med njimi tudi evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport gospod Tibor Navracsics (Navračič), podprli predlog Nemškega nacionalnega odbora za varovanje kulturne dediščine, da po vsej Evropi istočasno zazvonijo cerkveni in drugi zvonovi in s tem pričarajo enega izmed vrhuncev evropskega leta kulturne dediščine. Zvonovi bodo zazvonili ob mednarodnem dnevu miru, v petek, 21. septembra 2018, od 18. do 18.15 ure.Pobudi se bomo pridružili tudi v Sloveniji. Imetnikom zvonov v cerkvah, na mestnih hišah, gasilskih domovih in vaških zvonikih ter drugje po vsej Sloveniji so z Ministrstva za kulturo posredovali prošnjo, da presodijo, ali se bodo temu dogodku pridružili. Pobudi se je moč pridružiti tudi s pritrkavanjem, ki je vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.Zainteresirani naj svojo udeležbo potrdijo na elektronski naslov koordinatorke evropskega leta kulturne dediščine, fotografije zvonjenja oz. pritrkavanja pa lahko objavijo tudi na svojih družbenih medijih.

O festivalu Shots v Slovenj gradcu - delavnici portreta Veronike Deseniške in pobudi zvonjenja ob evropskem dnevu kulturne dediščine

Ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij, med njimi tudi evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport gospod Tibor Navracsics (Navračič), podprli predlog Nemškega nacionalnega odbora za varovanje kulturne dediščine, da po vsej Evropi istočasno zazvonijo cerkveni in drugi zvonovi in s tem pričarajo enega izmed vrhuncev evropskega leta kulturne dediščine. Zvonovi bodo zazvonili ob mednarodnem dnevu miru, v petek, 21. septembra 2018, od 18. do 18.15 ure.Pobudi se bomo pridružili tudi v Sloveniji. Imetnikom zvonov v cerkvah, na mestnih hišah, gasilskih domovih in vaških zvonikih ter drugje po vsej Sloveniji so z Ministrstva za kulturo posredovali prošnjo, da presodijo, ali se bodo temu dogodku pridružili. Pobudi se je moč pridružiti tudi s pritrkavanjem, ki je vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.Zainteresirani naj svojo udeležbo potrdijo na elektronski naslov koordinatorke evropskega leta kulturne dediščine, fotografije zvonjenja oz. pritrkavanja pa lahko objavijo tudi na svojih družbenih medijih.

kultura

Kulturni utrinki

O festivalu Shots v Slovenj gradcu - delavnici portreta Veronike Deseniške in pobudi zvonjenja ob evropskem dnevu kulturne dediščine
Ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij, med njimi tudi evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport gospod Tibor Navracsics (Navračič), podprli predlog Nemškega nacionalnega odbora za varovanje kulturne dediščine, da po vsej Evropi istočasno zazvonijo cerkveni in drugi zvonovi in s tem pričarajo enega izmed vrhuncev evropskega leta kulturne dediščine. Zvonovi bodo zazvonili ob mednarodnem dnevu miru, v petek, 21. septembra 2018, od 18. do 18.15 ure.Pobudi se bomo pridružili tudi v Sloveniji. Imetnikom zvonov v cerkvah, na mestnih hišah, gasilskih domovih in vaških zvonikih ter drugje po vsej Sloveniji so z Ministrstva za kulturo posredovali prošnjo, da presodijo, ali se bodo temu dogodku pridružili. Pobudi se je moč pridružiti tudi s pritrkavanjem, ki je vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.Zainteresirani naj svojo udeležbo potrdijo na elektronski naslov koordinatorke evropskega leta kulturne dediščine, fotografije zvonjenja oz. pritrkavanja pa lahko objavijo tudi na svojih družbenih medijih.
VEČ ...|2. 8. 2018
O festivalu Shots v Slovenj gradcu - delavnici portreta Veronike Deseniške in pobudi zvonjenja ob evropskem dnevu kulturne dediščine
Ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij, med njimi tudi evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mladino in šport gospod Tibor Navracsics (Navračič), podprli predlog Nemškega nacionalnega odbora za varovanje kulturne dediščine, da po vsej Evropi istočasno zazvonijo cerkveni in drugi zvonovi in s tem pričarajo enega izmed vrhuncev evropskega leta kulturne dediščine. Zvonovi bodo zazvonili ob mednarodnem dnevu miru, v petek, 21. septembra 2018, od 18. do 18.15 ure.Pobudi se bomo pridružili tudi v Sloveniji. Imetnikom zvonov v cerkvah, na mestnih hišah, gasilskih domovih in vaških zvonikih ter drugje po vsej Sloveniji so z Ministrstva za kulturo posredovali prošnjo, da presodijo, ali se bodo temu dogodku pridružili. Pobudi se je moč pridružiti tudi s pritrkavanjem, ki je vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.Zainteresirani naj svojo udeležbo potrdijo na elektronski naslov koordinatorke evropskega leta kulturne dediščine, fotografije zvonjenja oz. pritrkavanja pa lahko objavijo tudi na svojih družbenih medijih.

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink

Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

paliativna oskrba

Svetovalnica

Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|8. 5. 2018
Vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink
Tokrat smo se posvetili paliativni oskrbi. Gre za oskrbo oseb, ki imajo kronično neozdravljivo bolezen in jim njihove življenjske funkcije hitro pešajo. Svojcev, ki bi zanje skrbeli, nimajo na razpolago, v bolnišnicah marsikje oddelkov zanje ni, zato je edina pot hiša Hospic. V našem studiu bo gostja Tatjana Fink iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

paliativna oskrba

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentarduhovnostdružba

Pogovor o

VEČ ...|23. 9. 2020
Sreda, 23. september 2020, prvi »Dan slovenskega športa«

Mineva 20 let, odkar smo Slovenci, na olimpijskih igrah v Sydneyju, prvič osvojili zlato kolajno. V Pogovoru o smo gostili predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca in podpredsednika Tomaža Bárado. Pogovarjali smo se o našem odnosu do športa, o veselju in težavah, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki, o odnosu države do uspešnih posameznikov in moštev ter do njihovih uspehov.

Sreda, 23. september 2020, prvi »Dan slovenskega športa«

Mineva 20 let, odkar smo Slovenci, na olimpijskih igrah v Sydneyju, prvič osvojili zlato kolajno. V Pogovoru o smo gostili predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca in podpredsednika Tomaža Bárado. Pogovarjali smo se o našem odnosu do športa, o veselju in težavah, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki, o odnosu države do uspešnih posameznikov in moštev ter do njihovih uspehov.

Jure Sešek

športpogovor

Moja zgodba

VEČ ...|20. 9. 2020
Pričevanje Jože Košir - 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

Pričevanje Jože Košir - 2. del

Prisluhnete lahko nadaljevanju pričevanja Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je spregovoril o očetu, obsojenemu kot pripadniku Matjaževe vojske. Tokrat je na podlagi spominov, ki jih je napisal njegov oče, podrobneje spregovoril o aretaciji, fizičnem in psihičnem nasilju, ter kako je potekal montirani sodni proces v viteški dvorani Brežiškega gradu. Pripovedoval je tudi o tem, kako je oče prestajal kazen v različnih delovnih taboriščih in kakšne posledice je imela krivična obsodba za celotno družino.

Jože Bartolj

spominJože KoširJožef KoširMarija Košir Beber

Za življenje

VEČ ...|19. 9. 2020
Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Zakonca Perko o pripadnosti

Za odgovornost se človekova vest izoblikuje v družini, tam pa sta potrebna oče in mati. Pogovarjali smo se z dr. Verno in dr. Andrejem Perko.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Subotičanec

družbadružnavzgojakulturazgodovinanapredek

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2020
Društvo SiBRASS cikel koncertov nova sezona

Društvo SiBRASS cikel koncertov nova sezona

Jože Bartolj

kulturaFranc Kosem

Iz Betanije

VEČ ...|25. 9. 2020
Duhovno spremljanje (jezuiti v Ljubljani), Sonja Pungertnik

Duhovno spremljanje (jezuiti v Ljubljani), Sonja Pungertnik

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 9. 2020
Znate vzgojiti lasten čebulček

Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan je povedala, kako sama prideluje čebulček, ki je primeren za saditev v naslednjem letu.

Znate vzgojiti lasten čebulček

Kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan je povedala, kako sama prideluje čebulček, ki je primeren za saditev v naslednjem letu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2020
Svetovalnica

Svetovalnica

Radio Ognjišče