Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Monika Kokalj Kočevar

Moja zgodba

Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

naravapogovor

Doživetja narave

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom
Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.
VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom
Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Naš pogled

VEČ ...|5. 11. 2019
Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

komentar

Naš pogled

Grešil sem – prižgal sem svečke
Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.
VEČ ...|5. 11. 2019
Grešil sem – prižgal sem svečke
Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Matjaž Merljak

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 10. 2019
Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe

V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Monika Kokal Kočevar

Kulturni utrinki

Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe
V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.
VEČ ...|25. 10. 2019
Po sili vojak 2 - Elite starejše železne dobe
V Gorenjskem muzeju v Kranju so odprli razstavo Po sili vojak II - prisilno mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemško vojsko 1943-1945.Dolenjski muzej Novo mesto vabi na odprtje arheološke razstave Bratje po orožju s podnaslovom Elite starejše železne dobe.

Jože Bartolj

Monika Kokal Kočevar

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 10. 2019
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)

Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.

Ignacij Borštnik (1858 - 1919)

Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.

družbainfoizobraževanjespominkultura

Graditelji slovenskega doma

Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
VEČ ...|20. 10. 2019
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.

Tone Gorjup

družbainfoizobraževanjespominkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Informativni prispevki

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Alen Salihović

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 10. 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine

V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.

Dnevi evropske kulturne dediščine

V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.

kulturapogovor

Zakladi naše dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.
VEČ ...|1. 10. 2019
Dnevi evropske kulturne dediščine
V rubriki smo v pogovoru z Natašo Gorenc spomnili na začetek letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih se bo do 12. oktobra po vsej Sloveniji odvilo 400 dogodkov.

Nataša Ličen

kulturapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore

Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Vinogradništvo Trške gore

Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka

Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka

Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič

Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Vinotoč Teropšič

Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

O klasiki drugače

VEČ ...|15. 9. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.
Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|15. 9. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja.
Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|1. 9. 2019
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Marko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Moja zgodba

Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Jože Bartolj

Marko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Doživetja narave

VEČ ...|30. 8. 2019
O hoji s harmoniko ob vzhodni meji

Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.

O hoji s harmoniko ob vzhodni meji

Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.

naravaglasbaharmonikapoletjeplaninegore

Doživetja narave

O hoji s harmoniko ob vzhodni meji
Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.
VEČ ...|30. 8. 2019
O hoji s harmoniko ob vzhodni meji
Zadnja avgustovska Doživetja narave so bila lepa priložnost, da smo zaokrožili poletno planinsko sezono in se pripravili na vstop v barvito jesen. Z glasbenimi gosti (Glasbena šola Bučar) in vašim sodelovanjem.

Blaž Lesnik

naravaglasbaharmonikapoletjeplaninegore

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Kulturni utrinki

Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|29. 8. 2019
Razstava Dekle iz ozadja zgodovine
V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Jože Bartolj

kulturaMarko FrelihAlenka PipanLjudmila Belcijan

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|16. 8. 2019
Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

naravagorevodnikplaninstvoferate

Doživetja narave

Dolomiti, podolgem in počez
Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dolomiti, podolgem in počez
Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Blaž Lesnik

naravagorevodnikplaninstvoferate

Naš gost

VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat

Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.

Novi stiški opat

Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.

pogovor

Naš gost

Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.

Jože Bartolj

pogovor

Doživetja narave

VEČ ...|9. 8. 2019
O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih

S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.

O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih

S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.

naravavzgojagore

Doživetja narave

O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih
S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.
VEČ ...|9. 8. 2019
O prometu v gorskih dolinah, pa tudi o metuljih
S povečanim obiskom gora se v avgustu povečuje tudi gneča osebnih vozil v gorskih dolinah. O tem, kako se ji izogniti v Vratih in Bohinju, ste slišali v prvem delu Doživetij narave, potem pa smo se posvetili nočnim metuljem. Ste vedeli, da na ozemlju Slovenije živi kar 3400 vrst metuljev in da delež nočnih krepko prekaša skupino dnevnih, ki jih imamo praviloma v mislih? Z nami je bil poznavalec Matjaž Černila.

Blaž Lesnik

naravavzgojagore

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

športpogovorgorenarava

Doživetja narave

Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.
VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Svetovalnica

VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

svetovanjeotroci

Svetovalnica

Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.
VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Tanja Dominko

svetovanjeotroci

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|5. 7. 2019
Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

izobraževanjenaravasvetovanjerekreacijagore

Svetovalnica

Varnost v gorah
Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.
VEČ ...|5. 7. 2019
Varnost v gorah
Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravasvetovanjerekreacijagore

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 6. 2019
Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

kmetijstvonaravapogovor

Kmetijska oddaja

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku
V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.
VEČ ...|30. 6. 2019
Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku
V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

naravašportzdravstvo

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Blaž Lesnik

naravašportzdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

varno na vrh

Dogodki

Razglednica - Krvavec
Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.
VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec
Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Robert Božič

varno na vrh

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

naravašportsvetovanje

Doživetja narave

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore
V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.
VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore
V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet

V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Z uganko v slovenski svet

V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Slovenijaknjiga

Od slike do besede

Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

Slovenijaknjiga

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2019
Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Oskar KogojMilena ZupančičIrena Lačen BenedičičJelena Justin

Kulturni utrinki

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj
Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.
VEČ ...|31. 5. 2019
Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj
Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Jože Bartolj

Oskar KogojMilena ZupančičIrena Lačen BenedičičJelena Justin

Sveta maša

VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

duhovnost

Sveta maša

Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.
VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Janez Šimenc

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 5. 2019
201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

201. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac
VEČ ...|9. 5. 2019
201. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Naš gost

VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar

Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

Živa mišica - Rado Kočevar

Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

alpinizemspominplezanjekolesarjenjesmučanje

Naš gost

Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

Blaž Lesnik

alpinizemspominplezanjekolesarjenjesmučanje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2019
Gledala sta ga. Nista pa ga videla!

In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

Gledala sta ga. Nista pa ga videla!

In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

duhovnost

Duhovna misel

Gledala sta ga. Nista pa ga videla!
In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)
VEČ ...|24. 4. 2019
Gledala sta ga. Nista pa ga videla!
In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

Gregor Čušin

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž KoširSlavka Košir

Moja zgodba

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Jože Bartolj

Matevž KoširSlavka Košir

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.
VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

primorska pojeDejan Koban

Kulturni utrinki

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.
VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

Jože Bartolj

primorska pojeDejan Koban

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

naravaturno smučanjezimagorništvo

Doživetja narave

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.
VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

Blaž Lesnik

naravaturno smučanjezimagorništvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Kulturni utrinki

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jože Bartolj

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

info

Informativni prispevki

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.
VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Matjaž Merljak

info

Doživetja narave

VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.
VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Blaž Lesnik

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

VEČ ...|15. 2. 2019
32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

gorefilmalpinizemplezanjefestival

Doživetja narave

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.
VEČ ...|15. 2. 2019
32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

Blaž Lesnik

gorefilmalpinizemplezanjefestival

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 2. 2019
Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

inovativnostrazvoj

Ni meje za dobre ideje

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije
Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije
Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Nataša Ličen

inovativnostrazvoj

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

infodružba

Iz naših krajev

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.
VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Andrej Šinko

infodružba

Doživetja narave

VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Doživetja narave

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.
VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Blaž Lesnik

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

infopogovor

Informativni prispevki

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|16. 11. 2019
Vztrajnost se splača

V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku. Dolgo ni hôtel, potem pa je rekel sam pri sebi: Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlegovat. (Lk 18, 2-6)

Vztrajnost se splača

V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku. Dolgo ni hôtel, potem pa je rekel sam pri sebi: Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlegovat. (Lk 18, 2-6)

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Naš pogled

VEČ ...|12. 11. 2019
Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič: Srečanje s papežem

Marta ob tem pravi, da misija še zdaleč ni končana. Zakaj ne? Poslušajte!

Marta Jerebič

komentar

Za življenje

VEČ ...|16. 11. 2019
Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 11. 2019
Repatricija se lahko začne

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Repatricija se lahko začne

Repatriacija Slovencev iz Venezuele se lahko začne, vlada je sprejela akcijski načrt. V oddaji tudi o drugem delu obiska ministra Česnika pri rojakih v Avstraliji ter o tem, da mladi odhajajo in prihajajo, o morebitnih rešitvah in izkušnjah tistih, ki že vrsto let živijo v tujini - predvajali smo nekaj posnetkov z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Matjaž Merljak

rojakivenezuela

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 11. 2019
Predstavitev pesmi; Opevajmo junaka dva, V raju blaženem kraljuje, Počaščena sveta Ana in Maša v čast svetima Kozmi in Damjanu.

V novembrskih oddajah O klasiki drugače predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa bomo poslušali še Mašo v čast svetima Kozmi in Damjanu skladatelja Antonia Caldara.

Predstavitev pesmi; Opevajmo junaka dva, V raju blaženem kraljuje, Počaščena sveta Ana in Maša v čast svetima Kozmi in Damjanu.

V novembrskih oddajah O klasiki drugače predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa bomo poslušali še Mašo v čast svetima Kozmi in Damjanu skladatelja Antonia Caldara.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasba

Moja zgodba

VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Breda Kavčič - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.

Jože Bartolj

Breda KavčičBreda Tominc

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe