Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 3. 2020
Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.

Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.

Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.

Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.

komentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.
Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.
VEČ ...|30. 3. 2020
Martin Nahtigal: Odgovoren državljan Miha pravi, da bo Janša izvedel državni udar.
Podcast je objavljen tudi na strani Domovina.je. Gre za karikaturo Mihe (Slovenceljna) med korona krizo in ob novi vladi.

Martin Nahtigal

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika

Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

komentar

Komentar Domovina.je

Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.
VEČ ...|23. 3. 2020
Tadeja Kreč: V vsaki nesreči je kaj dobrega: pogled na koronavirus s pozitivnega vidika
Novi koronavirus, kot vsak virus, ni nekaj dobrega. V resnici si želimo, da bi čim prej izginilo iz naše srede. A ker je dobro tudi v preizkušnjah najti pozitivne plati, je pred vami nekaj plusov sedanje situacije.

Tadeja Kreč

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 3. 2020
Martin Nahtigal

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Martin Nahtigal

Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

komentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal
Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.
VEČ ...|16. 3. 2020
Martin Nahtigal
Slovenija je trenutno v krizi. O tem ni nobenega dvoma oziroma o tem ne bi smelo biti dvoma. Slovenci se vedno znova trepljamo po ramenih, da kadar je potrebno, znamo stopiti skupaj. Vendar, ali je tudi tokrat tako? Ukrepi vlade in priporočila uradnih institucij izgledajo približno tako kot naše zavedanje o pomembnosti udeležbe na volitvah. Pametni vsi, voli pa približno polovica.

Martin Nahtigal: V teh dneh ne potrebujemo dodatne panikeše ma

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 3. 2020
Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi

Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi

Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

komentardružbapolitikazdravstvo

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi
Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.
VEČ ...|9. 3. 2020
Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi
Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

Gabriel Kavčič

komentardružbapolitikazdravstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 3. 2020
Rok Čakš: Zmagovalci in poraženci obdobja po odstopu Marjana Šarca

Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.

Rok Čakš: Zmagovalci in poraženci obdobja po odstopu Marjana Šarca

Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Zmagovalci in poraženci obdobja po odstopu Marjana Šarca
Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.
VEČ ...|2. 3. 2020
Rok Čakš: Zmagovalci in poraženci obdobja po odstopu Marjana Šarca
Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.

Rok Čakš

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 2. 2020
Marko Balažič: Orbánova vizija Evropske ljudske stranke s pomembno napako

Predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) Donald Tusk je ob nedavni zamrznitvi Fidesza pozval, da je treba izoblikovati novo vizijo in opraviti temeljit premislek o vrednotah. Kot je do sedaj storil že večkrat, se je med prvimi na poziv odzval Viktor Orbán z memorandumom, ki ga je v torek poslal voditeljem ELS.

Marko Balažič: Orbánova vizija Evropske ljudske stranke s pomembno napako

Predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) Donald Tusk je ob nedavni zamrznitvi Fidesza pozval, da je treba izoblikovati novo vizijo in opraviti temeljit premislek o vrednotah. Kot je do sedaj storil že večkrat, se je med prvimi na poziv odzval Viktor Orbán z memorandumom, ki ga je v torek poslal voditeljem ELS.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Marko Balažič: Orbánova vizija Evropske ljudske stranke s pomembno napako
Predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) Donald Tusk je ob nedavni zamrznitvi Fidesza pozval, da je treba izoblikovati novo vizijo in opraviti temeljit premislek o vrednotah. Kot je do sedaj storil že večkrat, se je med prvimi na poziv odzval Viktor Orbán z memorandumom, ki ga je v torek poslal voditeljem ELS.
VEČ ...|24. 2. 2020
Marko Balažič: Orbánova vizija Evropske ljudske stranke s pomembno napako
Predsednik Evropske ljudske stranke (ELS) Donald Tusk je ob nedavni zamrznitvi Fidesza pozval, da je treba izoblikovati novo vizijo in opraviti temeljit premislek o vrednotah. Kot je do sedaj storil že večkrat, se je med prvimi na poziv odzval Viktor Orbán z memorandumom, ki ga je v torek poslal voditeljem ELS.

Marko Balažič

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

državljanstvopolitikadružbadomovina

Pogovor o

Aktivno državljanstvo
Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo
Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Helena Kržinik

državljanstvopolitikadružbadomovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 2. 2020
Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

komentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro
Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”
VEČ ...|17. 2. 2020
Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro
Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Rok Čakš

komentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 2. 2020
Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij

Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

komentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.
VEČ ...|10. 2. 2020
Martin Nahtigal: Večvrednostni kompleks slovenskih levih omrežij
Po prvem krogu pogovorov je jasno, da načelno strinjanje, da so pogovori o novi koaliciji mogoči, obstaja. Razumni politiki, ki niso nasedli na “antijanševsko paranojo” so očitno ključ do normalizacije odnosov v slovenski politiki. Levičarsko jahanje na tej paranoji pa mora pri vsakem poskusu dobiti večjo dozo pozornosti in medikamentov, da sploh še deluje. Neprikriti pritiski s strani večjih medijskih hiš, urednikov in novinarjev ter ostalih bolj zakulisnih igralcev je preprosto rečeno na ravni ostudnega. Iti tako daleč, da se dvomi v ustavne kompetence poslancev, pošilja grozilna pisma in tako naprej, samo potrjuje, kaj vse je na kocki, če pride do zamenjave vlade.

Martin Nahtigal

komentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 2. 2020
Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

družbakomentarodnosipolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?
Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.
VEČ ...|3. 2. 2020
Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?
Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Rok Čakš

družbakomentarodnosipolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 1. 2020
Glave se bodo ohladile, v ospredje bo stopil razum…

Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

Glave se bodo ohladile, v ospredje bo stopil razum…

Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Glave se bodo ohladile, v ospredje bo stopil razum…
Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.
VEČ ...|28. 1. 2020
Glave se bodo ohladile, v ospredje bo stopil razum…
Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

Helena Križnik

infokomentarpogovorpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 1. 2020
Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno

Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno

Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

politikadružbakomentarvojska

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno
Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.
VEČ ...|27. 1. 2020
Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno
Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

Rok Frelih

politikadružbakomentarvojska

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

politikadružbakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.
VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše

politikadružbakomentarkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2020
Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna
V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.
VEČ ...|14. 1. 2020
Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna
V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 1. 2020
Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske
Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.
VEČ ...|13. 1. 2020
Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske
Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 1. 2020
Rok Čakš: Na dolgi rok smo resda vsi mrtvi, a čar slovenske politike je, da nas vedno znova preseneča

Ena boljših strani spremljanja slovenske politike je, da navkljub prepričanju, da si v njej videl že vse, kakšna stvar, detajl, poteza … vedno znova preseneti. Saj ne, da bi, glede na stopnjo (ne)zrelosti naše demokracije, nad njimi moral biti tudi dejansko presenečen; a kljub vsemu se je ob domislicah naših politikov včasih vendarle zabavno pustiti presenetiti.

Rok Čakš: Na dolgi rok smo resda vsi mrtvi, a čar slovenske politike je, da nas vedno znova preseneča

Ena boljših strani spremljanja slovenske politike je, da navkljub prepričanju, da si v njej videl že vse, kakšna stvar, detajl, poteza … vedno znova preseneti. Saj ne, da bi, glede na stopnjo (ne)zrelosti naše demokracije, nad njimi moral biti tudi dejansko presenečen; a kljub vsemu se je ob domislicah naših politikov včasih vendarle zabavno pustiti presenetiti.

politika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Na dolgi rok smo resda vsi mrtvi, a čar slovenske politike je, da nas vedno znova preseneča
Ena boljših strani spremljanja slovenske politike je, da navkljub prepričanju, da si v njej videl že vse, kakšna stvar, detajl, poteza … vedno znova preseneti. Saj ne, da bi, glede na stopnjo (ne)zrelosti naše demokracije, nad njimi moral biti tudi dejansko presenečen; a kljub vsemu se je ob domislicah naših politikov včasih vendarle zabavno pustiti presenetiti.
VEČ ...|6. 1. 2020
Rok Čakš: Na dolgi rok smo resda vsi mrtvi, a čar slovenske politike je, da nas vedno znova preseneča
Ena boljših strani spremljanja slovenske politike je, da navkljub prepričanju, da si v njej videl že vse, kakšna stvar, detajl, poteza … vedno znova preseneti. Saj ne, da bi, glede na stopnjo (ne)zrelosti naše demokracije, nad njimi moral biti tudi dejansko presenečen; a kljub vsemu se je ob domislicah naših politikov včasih vendarle zabavno pustiti presenetiti.

Rok Čakš

politika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 12. 2019
Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila

Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.

Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila

Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.

komentardružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila
Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.
VEČ ...|30. 12. 2019
Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila
Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.

Peter Merše

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 12. 2019
Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal

»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal

»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal
»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.
VEČ ...|23. 12. 2019
Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal
»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.
VEČ ...|19. 12. 2019
Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Društvo katoliških pedagogov Slovenije je konec novembra pripravilo mednarodno konferenco z naslovom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. V prispevku lahko prisluhnete mislim predsednice Društva katoliških pedagogov Slovenije Marije Žabjek, Kaldejki, Iračanki in Slovenki Sari Bevc Jonan, visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinu Inzku, predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in izrednemu profesorju na Pravni fakulteti v Mariboru Borutu Holcmanu.

Alen Salihović

domovinaslovenijainfoizobraževanjedružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.
VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 12. 2019
Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona

Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.
VEČ ...|9. 12. 2019
Martin Nahtigal: Ko stari gardi nihče več ne dvigne telefona
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in tako letos praznujemo stoletnico njenega obstoja. Regent Aleksander Karađorđević je 23. julija 1919 podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«, današnji Univerzi v Ljubljani. Njene ustanovne članice so bile Filozofska fakulteta, Medicinska, Pravna, Tehniška in Teološka fakulteta.

Martin Nahtigal

politikakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 12. 2019
Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?

V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.
VEČ ...|2. 12. 2019
Rok Frelih: Spopad okrog Sove in Knovsa - gre za osebne zamere ali je zadaj večja zgodba?
V medijih se govori le še o Sovi, Knovsu in Toninu. Afera, ki se vleče že od arbitražnih prisluhov naprej, je presegla samo sebe. Prišel je čas, da se v vsej tej zmedi ustavimo in razjasnimo pojme.

Rok Frelih

politikakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 11. 2019
Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja

Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.

Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja

Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja
Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.
VEČ ...|25. 11. 2019
Rok Čakš: Spremembe na lestvici političnih strank, ki ohranjajo stara razmerja
Štiri novembrske ankete: dve od Mediane (Delo, POP TV), Parsifalova (Nova24TV.si) in Ninamedia (TV Slovenija) se v rezultatih preveč razlikujejo, da bi lahko podrobneje ocenili, kakšen je konkreten odziv volivcev na pestro novembrsko politično dogajanje.

Rok Čakš

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 11. 2019
Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?
Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?
VEČ ...|18. 11. 2019
Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?
Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Matej Keber

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.
VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.
VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

družbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.
VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek

družbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.
Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.
VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.
Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 10. 2019
Kdor visoko leta, nizko pade

Adrie ni pokopal kapitalizem, pokopal jo je socializem. Pravzaprav socialistična hohštaplerija. Pokopal je ni trg, ampak prepričanje, da je trg mogoče »nadmudriti«. Pokopal jo je moralni hazard vseh dosedanjih lastnikov, ki so utemeljeno verjeli, da ima v Sloveniji javni interes prednost pred kmečko pametjo. Vsaka šola nekaj stane, mi pa ponavljamo razred. Večkrat.

Kdor visoko leta, nizko pade

Adrie ni pokopal kapitalizem, pokopal jo je socializem. Pravzaprav socialistična hohštaplerija. Pokopal je ni trg, ampak prepričanje, da je trg mogoče »nadmudriti«. Pokopal jo je moralni hazard vseh dosedanjih lastnikov, ki so utemeljeno verjeli, da ima v Sloveniji javni interes prednost pred kmečko pametjo. Vsaka šola nekaj stane, mi pa ponavljamo razred. Večkrat.

komentar

Komentar Domovina.je

Kdor visoko leta, nizko pade
Adrie ni pokopal kapitalizem, pokopal jo je socializem. Pravzaprav socialistična hohštaplerija. Pokopal je ni trg, ampak prepričanje, da je trg mogoče »nadmudriti«. Pokopal jo je moralni hazard vseh dosedanjih lastnikov, ki so utemeljeno verjeli, da ima v Sloveniji javni interes prednost pred kmečko pametjo. Vsaka šola nekaj stane, mi pa ponavljamo razred. Večkrat.
VEČ ...|7. 10. 2019
Kdor visoko leta, nizko pade
Adrie ni pokopal kapitalizem, pokopal jo je socializem. Pravzaprav socialistična hohštaplerija. Pokopal je ni trg, ampak prepričanje, da je trg mogoče »nadmudriti«. Pokopal jo je moralni hazard vseh dosedanjih lastnikov, ki so utemeljeno verjeli, da ima v Sloveniji javni interes prednost pred kmečko pametjo. Vsaka šola nekaj stane, mi pa ponavljamo razred. Večkrat.

dr. Žiga Turk

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 9. 2019
Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

komentaršport

Komentar Domovina.je

Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.
VEČ ...|30. 9. 2019
Matej Hrastar: Nauki slovenske športne evforije
Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu osvojila srebro. Ni izgubila zlata, čeprav mu je bila presneto blizu. Z izjemnimi predstavami so nas odbojkarji prepričali, da so lahko tudi oni najboljši in podobno kot pred dvema letoma se je zdelo, da Slovencev na poti do vrha nič ne more ustaviti. Kljub porazu proti Srbiji pa je Slovenija znova opozorila nase. Z igro, z navijanjem in še z nečim, kar ni povsem jasno, od kod izvira.

Matej Hrastar

komentaršport

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden

politikakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 9. 2019
Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

komentar

Komentar Domovina.je

Obstaja Evropski način življenja?
Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Obstaja Evropski način življenja?
Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Blaž Čermelj

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 9. 2019
Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje

O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

izobraževanjekomentarmladi

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje
O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.
VEČ ...|9. 9. 2019
Martin Nahtigal: Pikalova ljubezen do državljanske vzgoje
O uvedbi državljanske vzgoje kot predmeta v srednjih šolah traja debata praktično že desetletja. V osnovnih šolah smo zadevo rešili s predmetom, ki pa je v veliki meri prepuščen učitelju.

Martin Nahtigal

izobraževanjekomentarmladi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 9. 2019
Predsednik po Kralju: zakaj je pomembno razčistiti, ali je Marjan Šarec lagal

»Žrtvoval je Kralja, da je ohranil predsednika, torej sebe,« je misel, ki sem jo zadnje dni kar nekajkrat zapisal ali izrekel. Ni pa bilo do zdaj pravega časa in prostora za resnejšo analizo, kaj pravzaprav to pomeni, kakšne so posledice takšne Šarčeve odločitve.Misel napeljuje na domnevo, da je premier Šarec vedel, kaj počne njegov sekretar Brane Kralj; da njegov kamniški sopotnik in dolgoletni prijatelj kadrovskih odločitev »v imenu države« vendarle ni sprejemal brez blagoslova prvega operativca države, na katero se je skliceval.

Predsednik po Kralju: zakaj je pomembno razčistiti, ali je Marjan Šarec lagal

»Žrtvoval je Kralja, da je ohranil predsednika, torej sebe,« je misel, ki sem jo zadnje dni kar nekajkrat zapisal ali izrekel. Ni pa bilo do zdaj pravega časa in prostora za resnejšo analizo, kaj pravzaprav to pomeni, kakšne so posledice takšne Šarčeve odločitve.Misel napeljuje na domnevo, da je premier Šarec vedel, kaj počne njegov sekretar Brane Kralj; da njegov kamniški sopotnik in dolgoletni prijatelj kadrovskih odločitev »v imenu države« vendarle ni sprejemal brez blagoslova prvega operativca države, na katero se je skliceval.

komentar

Komentar Domovina.je

Predsednik po Kralju: zakaj je pomembno razčistiti, ali je Marjan Šarec lagal
»Žrtvoval je Kralja, da je ohranil predsednika, torej sebe,« je misel, ki sem jo zadnje dni kar nekajkrat zapisal ali izrekel. Ni pa bilo do zdaj pravega časa in prostora za resnejšo analizo, kaj pravzaprav to pomeni, kakšne so posledice takšne Šarčeve odločitve.Misel napeljuje na domnevo, da je premier Šarec vedel, kaj počne njegov sekretar Brane Kralj; da njegov kamniški sopotnik in dolgoletni prijatelj kadrovskih odločitev »v imenu države« vendarle ni sprejemal brez blagoslova prvega operativca države, na katero se je skliceval.
VEČ ...|2. 9. 2019
Predsednik po Kralju: zakaj je pomembno razčistiti, ali je Marjan Šarec lagal
»Žrtvoval je Kralja, da je ohranil predsednika, torej sebe,« je misel, ki sem jo zadnje dni kar nekajkrat zapisal ali izrekel. Ni pa bilo do zdaj pravega časa in prostora za resnejšo analizo, kaj pravzaprav to pomeni, kakšne so posledice takšne Šarčeve odločitve.Misel napeljuje na domnevo, da je premier Šarec vedel, kaj počne njegov sekretar Brane Kralj; da njegov kamniški sopotnik in dolgoletni prijatelj kadrovskih odločitev »v imenu države« vendarle ni sprejemal brez blagoslova prvega operativca države, na katero se je skliceval.

Rok Čakš

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 8. 2019
Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel

Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel

Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

komentarpokrajinepolitikadružba

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel
Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.
VEČ ...|26. 8. 2019
Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel
Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

Tino Mamić

komentarpokrajinepolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 8. 2019
Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

infopolitikakomentardomovinaSlovenija

Komentar Domovina.je

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.
VEČ ...|19. 8. 2019
Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Aleš Meden

infopolitikakomentardomovinaSlovenija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Komentar tedna

VEČ ...|9. 8. 2019
Koliko smo vredni Prekmurci?

Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.

Koliko smo vredni Prekmurci?

Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.

komentarPrekmurjedomovinaSlovenijatovarna Mura

Komentar tedna

Koliko smo vredni Prekmurci?
Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.
VEČ ...|9. 8. 2019
Koliko smo vredni Prekmurci?
Pogled na Prekmurje danes in odnos domovine Slovenije do Prekmurja.

s. Emanuela Žerdin

komentarPrekmurjedomovinaSlovenijatovarna Mura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Žiga Turk

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 7. 2019
Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?

Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.

Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?

Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?
Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.
VEČ ...|29. 7. 2019
Rok Fralih: Stran poti slovenske zunanje politike. Zakaj smo zadnji v mestu in zadnji na vasi?
Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.

Rok Fralih

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

komentar

Komentar Domovina.je

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!
Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.
VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!
Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 7. 2019
Kako je slovenska levica prodala domovino

To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

Kako je slovenska levica prodala domovino

To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

komentar

Komentar Domovina.je

Kako je slovenska levica prodala domovino
To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kako je slovenska levica prodala domovino
To ni zgodba o 2. svetovni vojni. Slednje se le obrobno dotakne. To je zgodba o stanju duha Slovenije enaindvajsetega stoletja.

Rok Čakš

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 7. 2019
Dejan Židan – preveč socialista in preveč demokrata

Dejan Židan kot predsednik Socialnih demokratov vedno znova preseneti. Tako negativno kot pozitivno. V funkciji predsednika Državnega zbora ima svoje svetle in manj svetle trenutke. Vendar pa se mu dogaja zanimivo podobna zgodba, kot se je pred njim dogajala trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju, ko je vodil Socialne demokrate in tudi sedaj, ko je predsednik Republike Slovenije.

Dejan Židan – preveč socialista in preveč demokrata

Dejan Židan kot predsednik Socialnih demokratov vedno znova preseneti. Tako negativno kot pozitivno. V funkciji predsednika Državnega zbora ima svoje svetle in manj svetle trenutke. Vendar pa se mu dogaja zanimivo podobna zgodba, kot se je pred njim dogajala trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju, ko je vodil Socialne demokrate in tudi sedaj, ko je predsednik Republike Slovenije.

komentar

Komentar Domovina.je

Dejan Židan – preveč socialista in preveč demokrata
Dejan Židan kot predsednik Socialnih demokratov vedno znova preseneti. Tako negativno kot pozitivno. V funkciji predsednika Državnega zbora ima svoje svetle in manj svetle trenutke. Vendar pa se mu dogaja zanimivo podobna zgodba, kot se je pred njim dogajala trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju, ko je vodil Socialne demokrate in tudi sedaj, ko je predsednik Republike Slovenije.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dejan Židan – preveč socialista in preveč demokrata
Dejan Židan kot predsednik Socialnih demokratov vedno znova preseneti. Tako negativno kot pozitivno. V funkciji predsednika Državnega zbora ima svoje svetle in manj svetle trenutke. Vendar pa se mu dogaja zanimivo podobna zgodba, kot se je pred njim dogajala trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju, ko je vodil Socialne demokrate in tudi sedaj, ko je predsednik Republike Slovenije.

Martin Nahtigal

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 7. 2019
Nova Slovenija (NSi) in nje skušnjave

Komentar ob ponudbi Mateja Tonina Marjanu Šarcu za nadkoalicijskega partnerja.

Nova Slovenija (NSi) in nje skušnjave

Komentar ob ponudbi Mateja Tonina Marjanu Šarcu za nadkoalicijskega partnerja.

komentar

Komentar Domovina.je

Nova Slovenija (NSi) in nje skušnjave
Komentar ob ponudbi Mateja Tonina Marjanu Šarcu za nadkoalicijskega partnerja.
VEČ ...|1. 7. 2019
Nova Slovenija (NSi) in nje skušnjave
Komentar ob ponudbi Mateja Tonina Marjanu Šarcu za nadkoalicijskega partnerja.

Rajko Podgoršek

komentar

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|27. 6. 2019
207. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Nasmeh poletnih dni - Moni Kovačič, Bugiardo - Roberta Mazzoni, In the summertime – Mungo Jerry, Lepa je zemlja slovenska – Duša Počkaj, Domovina – Rafko Irgolič, La musica – Patrick Juvet, Melodien Zum Verlieben - Peter Alexander, Danes mi je 16 let in Neizpeta melodija - Lidija Kodrič, Lu maritiello - Toni Santagata, Skitnica – Jasna Zlokić ...

207. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Nasmeh poletnih dni - Moni Kovačič, Bugiardo - Roberta Mazzoni, In the summertime – Mungo Jerry, Lepa je zemlja slovenska – Duša Počkaj, Domovina – Rafko Irgolič, La musica – Patrick Juvet, Melodien Zum Verlieben - Peter Alexander, Danes mi je 16 let in Neizpeta melodija - Lidija Kodrič, Lu maritiello - Toni Santagata, Skitnica – Jasna Zlokić ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

207. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Nasmeh poletnih dni - Moni Kovačič, Bugiardo - Roberta Mazzoni, In the summertime – Mungo Jerry, Lepa je zemlja slovenska – Duša Počkaj, Domovina – Rafko Irgolič, La musica – Patrick Juvet, Melodien Zum Verlieben - Peter Alexander, Danes mi je 16 let in Neizpeta melodija - Lidija Kodrič, Lu maritiello - Toni Santagata, Skitnica – Jasna Zlokić ...
VEČ ...|27. 6. 2019
207. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Nasmeh poletnih dni - Moni Kovačič, Bugiardo - Roberta Mazzoni, In the summertime – Mungo Jerry, Lepa je zemlja slovenska – Duša Počkaj, Domovina – Rafko Irgolič, La musica – Patrick Juvet, Melodien Zum Verlieben - Peter Alexander, Danes mi je 16 let in Neizpeta melodija - Lidija Kodrič, Lu maritiello - Toni Santagata, Skitnica – Jasna Zlokić ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Sol in luč

Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.
VEČ ...|25. 6. 2019
Tone Kuntner: Domovina je prostor, kjer se uresniči vsak posameznik in težko bi našli boljšega sogovornika ob prazniku Dneva državnosti.
Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|25. 6. 2019
Zadajmo si domovino na naše rame

Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.

Zadajmo si domovino na naše rame

Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.

komentardomovinadružba

Naš pogled

Zadajmo si domovino na naše rame
Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.
VEČ ...|25. 6. 2019
Zadajmo si domovino na naše rame
Nobena od 28. svečk ni samoumevna, čeprav smo se morda tega kot narod najbolj zavedeli pri prvi.

Blaž Lesnik

komentardomovinadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 4. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. april 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|4. 4. 2020
Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja