Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 11. 2019
Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo

Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.

Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo

Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.

Alojz RebulaEdvard KovačkulturaMarko Vatovec

Kulturni utrinki

Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo
Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.
VEČ ...|19. 11. 2019
Monografija o Alojzu Rebuli - Dan splošnih knjižnic - Koncertna sezona Akademije za glasbo
Založba Mladija je izdala dokumentarno monografijo o pisatelju Alojzu Rebuli profesorja Franceta Pibernika.Slovenske splošne knjižnice bodo jutri v sredo obeležile svoj dan.Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani so predstavili koncertno sezono v letu svoje 80-letnice.

Jože Bartolj

Alojz RebulaEdvard KovačkulturaMarko Vatovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2019
Marko Vatovec o dveh dogodkih ob 80 letnici Akademije za glasbo

Akademija za glasbo predstavlja znanstveno kritično izdaje ljubljanskega prepisa Beethovnove 6. simfonije, ki bo 18.10.2019 ob 12.00 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani in pa slavnostno akademijo ob 80-letnici ustanovitve Akademije v sredo 23.10.2019 ob 19.30 v Cankarjevem domu.

Marko Vatovec o dveh dogodkih ob 80 letnici Akademije za glasbo

Akademija za glasbo predstavlja znanstveno kritično izdaje ljubljanskega prepisa Beethovnove 6. simfonije, ki bo 18.10.2019 ob 12.00 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani in pa slavnostno akademijo ob 80-letnici ustanovitve Akademije v sredo 23.10.2019 ob 19.30 v Cankarjevem domu.

Marko Vatovec80 let Akademija za glasbo

Kulturni utrinki

Marko Vatovec o dveh dogodkih ob 80 letnici Akademije za glasbo
Akademija za glasbo predstavlja znanstveno kritično izdaje ljubljanskega prepisa Beethovnove 6. simfonije, ki bo 18.10.2019 ob 12.00 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani in pa slavnostno akademijo ob 80-letnici ustanovitve Akademije v sredo 23.10.2019 ob 19.30 v Cankarjevem domu.
VEČ ...|18. 10. 2019
Marko Vatovec o dveh dogodkih ob 80 letnici Akademije za glasbo
Akademija za glasbo predstavlja znanstveno kritično izdaje ljubljanskega prepisa Beethovnove 6. simfonije, ki bo 18.10.2019 ob 12.00 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani in pa slavnostno akademijo ob 80-letnici ustanovitve Akademije v sredo 23.10.2019 ob 19.30 v Cankarjevem domu.

Jože Bartolj

Marko Vatovec80 let Akademija za glasbo

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 4. 2019
Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec - Akademija in Slovenski glasbeni dnevi

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani letos praznuje 80-letnico ustanovitve. Z dekanom Markom Vatovcem smo predstavili njihove projekte v okviru 34. slovenskih glasbenih dnevov!

Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec - Akademija in Slovenski glasbeni dnevi

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani letos praznuje 80-letnico ustanovitve. Z dekanom Markom Vatovcem smo predstavili njihove projekte v okviru 34. slovenskih glasbenih dnevov!

slovenski glasbeni dneviMarko Vatovec

Kulturni utrinki

Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec - Akademija in Slovenski glasbeni dnevi
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani letos praznuje 80-letnico ustanovitve. Z dekanom Markom Vatovcem smo predstavili njihove projekte v okviru 34. slovenskih glasbenih dnevov!
VEČ ...|1. 4. 2019
Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec - Akademija in Slovenski glasbeni dnevi
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani letos praznuje 80-letnico ustanovitve. Z dekanom Markom Vatovcem smo predstavili njihove projekte v okviru 34. slovenskih glasbenih dnevov!

Jože Bartolj

slovenski glasbeni dneviMarko Vatovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2019
34. Slovenski glasbeni dnevi

Slovenski glasbeni dnevi bodo tokrat že 34-tič potekali med 3. in 12. aprilom. Posvečeni so stoletnici glasbenega konservatorija, ustanovljenega pri Glasbeni matici, iz katerega je 20 let kasneje nastala Akademija za glasbo. S tem bosta povezana tako otvoritveni koncert kot muzikološki simpozij s 23 referenti iz 13 držav.

34. Slovenski glasbeni dnevi

Slovenski glasbeni dnevi bodo tokrat že 34-tič potekali med 3. in 12. aprilom. Posvečeni so stoletnici glasbenega konservatorija, ustanovljenega pri Glasbeni matici, iz katerega je 20 let kasneje nastala Akademija za glasbo. S tem bosta povezana tako otvoritveni koncert kot muzikološki simpozij s 23 referenti iz 13 držav.

slovenski glasbeni dneviJernej WeissMarko VatovecUroš LajovicNenad Firšt

Kulturni utrinki

34. Slovenski glasbeni dnevi
Slovenski glasbeni dnevi bodo tokrat že 34-tič potekali med 3. in 12. aprilom. Posvečeni so stoletnici glasbenega konservatorija, ustanovljenega pri Glasbeni matici, iz katerega je 20 let kasneje nastala Akademija za glasbo. S tem bosta povezana tako otvoritveni koncert kot muzikološki simpozij s 23 referenti iz 13 držav.
VEČ ...|13. 3. 2019
34. Slovenski glasbeni dnevi
Slovenski glasbeni dnevi bodo tokrat že 34-tič potekali med 3. in 12. aprilom. Posvečeni so stoletnici glasbenega konservatorija, ustanovljenega pri Glasbeni matici, iz katerega je 20 let kasneje nastala Akademija za glasbo. S tem bosta povezana tako otvoritveni koncert kot muzikološki simpozij s 23 referenti iz 13 držav.

Jože Bartolj

slovenski glasbeni dneviJernej WeissMarko VatovecUroš LajovicNenad Firšt

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Slavi Košir, Robert Božič

kmetijstvoslovenijaturizem

Naš gost

VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostkultura

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet