Luč v temi
VEČ ...|12. 2. 2023
Osebna asistenca
Poleg zanimivosti s področja življenja, dela, športa in kulture slepih
in slabovidnih, ste v tokratni oddaji Luč v temi lahko prisluhnili
prispevku o osebni asistenci, ki ga je v okviru projektne naloge
pripravil dijak 2. letnika Škofijske klasične gimnazije, Damjan Vizjak.
Luč v temi
Osebna asistenca
Poleg zanimivosti s področja življenja, dela, športa in kulture slepih
in slabovidnih, ste v tokratni oddaji Luč v temi lahko prisluhnili
prispevku o osebni asistenci, ki ga je v okviru projektne naloge
pripravil dijak 2. letnika Škofijske klasične gimnazije, Damjan Vizjak.
VEČ ...|12. 2. 2023
Priporočamo
|
Aktualno
Komentar tedna
VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|4. 5. 2025
Mag. Lea Žnidarič o realnih izzivih pridelave zelenjave
O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.
Moja zgodba
VEČ ...|4. 5. 2025
Pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri
V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.
Svetovalnica
VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Naš gost
VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|9. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Kulturni utrinki
VEČ ...|9. 5. 2025
Recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.