Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil nadškof Stanislav Hočevar, sodelovali pa so člani Malteškega viteškega reda in Malteške pomoči.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil nadškof Stanislav Hočevar, sodelovali pa so člani Malteškega viteškega reda in Malteške pomoči.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil namestnik vojaškega vikarja Matjaž Muršič Klenar, sodelovali so Molivci za bolnike z rakom in njihove družine.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil namestnik vojaškega vikarja Matjaž Muršič Klenar, sodelovali so Molivci za bolnike z rakom in njihove družine.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil zlatomašnik in nekdanji bolniški župnik Miro Šlibar, sodelovali pa so člani Delavnic molitve in življenja.
Rožni venec
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil zlatomašnik in nekdanji bolniški župnik Miro Šlibar, sodelovali pa so člani Delavnic molitve in življenja.
Rožni venec
Molitev je vodil salezijanski inšpektor Peter Končan, sodelovali pa so člani Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Rožni venec
Molitev je vodil salezijanski inšpektor Peter Končan, sodelovali pa so člani Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Rožni venec
Molili so člani Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Rožni venec
Molili so člani Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Duhovna misel
Že leta 1857 je Anthony Trallope v listu Barechester Towers zapisal: »Najbrž ni večje težave, ki tare ljudi v civiliziranih in svobodnih ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Svetovalnica
Z dr. Leonido Zalokar, direktorico Strokovnega centra Planina za otroke in mladostnike, smo govorili o psihopatih, o njihovem vedenju in o tem, kako jih prepoznati. Naša gostja je namreč ena od ustanoviteljic Inštituta za preučevanje in raziskovanje psihopatije. Slišali smo, kakšni so izračuni, koliko je v Sloveniji otrok, ki stopajo po poti do psihopatskega vedenja in kaj je zanj značilno. Povedala je tudi, ali je sploh poskrbljeno za njihovo obravnavo.
Kulturni utrinki
V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.
Naš pogled
mag. Emilija Snoj, logoterapevtka in imago terapevtka.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.