Sv. mašo je daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sv. mašo je daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sv. mašo je daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je župnik Andrzej Gosek, pel je mešani pevski zbor pod vodstvom Jerneja Berdena, na orgle pa je igral Ivan Vombergar.
Sveta maša
Maševal je župnik Andrzej Gosek, pel je mešani pevski zbor pod vodstvom Jerneja Berdena, na orgle pa je igral Ivan Vombergar.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Anže Kuharič, orglal pa Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Anže Kuharič, orglal pa Uroš Pele.
Sveta maša
Vsak drugi petek v mesecu prenašamo sv. mašo z Brezij, za bolnike z rakom, njihove sorodnike, prijatelje ter zdravstveno osebje. Daroval jo je p. Robert Bahčič.
Sveta maša
Vsak drugi petek v mesecu prenašamo sv. mašo z Brezij, za bolnike z rakom, njihove sorodnike, prijatelje ter zdravstveno osebje. Daroval jo je p. Robert Bahčič.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Christian Gostečnik, pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Christian Gostečnik, pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Komentar tedna
Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Duhovna misel
Ko smo se odločili, da bomo nekaj časa preživeli v samoti, se razvije v nas posluh za božji glas. V začetku, prvi dan, prvi teden, tudi prvi mesec, bomo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič