Is podcast Sedaj rdeči šolenčki so, potem jih pa ni Is podcast
Sedaj rdeči šolenčki so, potem jih pa ni

Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.

Odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja

komentar

14. 2. 2025
Sedaj rdeči šolenčki so, potem jih pa ni

Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.

Odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja

VEČ ...|14. 2. 2025
Sedaj rdeči šolenčki so, potem jih pa ni

Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.

Odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

komentar kultura politika

Komentar tedna

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentar kultura politika

Komentar tedna

VEČ ...|31. 1. 2025
Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

komentar družba duhovnost kultura

Komentar tedna

Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

VEČ ...|31. 1. 2025
Igor Bahovec: Kulturni dan in povabilo lepote cerkva

Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.

Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentar družba duhovnost kultura

Komentar tedna

VEČ ...|24. 1. 2025
Peter Lah: Vse hitreje rinemo v neznano

Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …

Peter Lah: Vse hitreje rinemo v neznano

Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …

komentar svet demokracija

Komentar tedna

Peter Lah: Vse hitreje rinemo v neznano

Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …

VEČ ...|24. 1. 2025
Peter Lah: Vse hitreje rinemo v neznano

Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …

p. dr. Peter Lah

komentar svet demokracija

Komentar tedna

VEČ ...|17. 1. 2025
Polonca in Tomaž Sokol: Dostojanstveno slovo 

Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka. 

Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol: Dostojanstveno slovo 

Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka. 

Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

komentar družba odnosi spomin

Komentar tedna

Polonca in Tomaž Sokol: Dostojanstveno slovo 

Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka. 

Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

VEČ ...|17. 1. 2025
Polonca in Tomaž Sokol: Dostojanstveno slovo 

Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka. 

Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol

komentar družba odnosi spomin

Komentar tedna

VEČ ...|10. 1. 2025
Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

komentar

Komentar tedna

Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

VEČ ...|10. 1. 2025
Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|3. 1. 2025
Konec začetkov

Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.

Konec začetkov

Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.

komentar Roman Vučajnk

Komentar tedna

Konec začetkov

Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.

VEČ ...|3. 1. 2025
Konec začetkov

Pomembni ljudje so znani tudi zato, ker so ključne momente znali povzeti na način, ki presega kulturne omejitve ene generacije. Nihče od nas ni Winston Churchill in naša življenja niso El Alamein.

Roman Vučajnk

komentar Roman Vučajnk

Komentar tedna

VEČ ...|27. 12. 2024
Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

komentar družba

Komentar tedna

Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

VEČ ...|27. 12. 2024
Helena Kregar: Narodni ponos v globalizirani Sloveniji

V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?

Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.

Helena Kregar

komentar družba

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Helena Kregar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 2. 2025
Ustavni sodnik Jaklič o novem sodnem letu in vladavini prava

Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je potekala v živo zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Ustavni sodnik Jaklič o novem sodnem letu in vladavini prava

Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je potekala v živo zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Alen Salihović

politikasvpmsodstvo

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2025
Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Tone Gorjup

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|19. 2. 2025
Zaslepljenost

Tovariši so se norčevali iz bosega fanta. Ti si kristjan. Če te Bog ljubi, zakaj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zaslepljenost

Tovariši so se norčevali iz bosega fanta. Ti si kristjan. Če te Bog ljubi, zakaj ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Otok

VEČ ...|19. 2. 2025
Z zamahom ptice neka roka slika

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Erike Vouk iz njene pesniške zbirke Z zamahom ptice neka roka slika.

Z zamahom ptice neka roka slika

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Erike Vouk iz njene pesniške zbirke Z zamahom ptice neka roka slika.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2025
Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Tone Gorjup

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 2. 2025
Slovenski kulturni vrt

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

Slovenski kulturni vrt

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura