Is podcast
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Pluralnost, pluralizacija je ena ključnih besed, ki je bila močno v obtoku konec osemdesetih let, ko je čez socialistično zatohlost zavel prvi piš slovenske pomladi. Pomenila je začetek konca zavratnega enoumja in nas je spremljala še kar nekaj časa v devetdeseta. Potem pa je zlagoma izginila iz vsakdanje rabe, zdela se je nepotrebna, saj smo jo živeli v lahkotni samoumevnosti. Kot postaja očitno, je bila ta samoumevnost veliko preveč lahkotna - kljub opozorilom, ki se zdijo v svoji preroškosti danes neverjetna.
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«
To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Komentar tedna
Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Komentar tedna
Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.
Komentar tedna
Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Komentar tedna
Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Komentar tedna
Avtor komentarja prof. dr. Jernej Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije.
Komentar tedna
Avtor komentarja prof. dr. Jernej Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije.
Komentar tedna
Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Komentar tedna
Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Komentar tedna
Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.
Komentar tedna
Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.
Komentar tedna
Višina življenjskega standarda se po različnih delih sveta razlikuje. Zakaj imajo nekate države višji življenjski standard kot druge? Zakaj so nekatere države bogatejše ko druge? Zakaj države globalnega severa praviloma uživajo višjo kakovost življenja kot države globalnega juga?
Kakovost življenja in in višina življenjskih standardov v marsičem pogojujejo objektivni kazalniki. V večinskem delu pa so odvisni od predanosti možnih in robustnim institucijam pravne in demokratične države, ki ne dovoljujejo spreminjanje pravil igre z danes na jutri zgolj v korist peščice vladajočih.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Komentar tedna
Višina življenjskega standarda se po različnih delih sveta razlikuje. Zakaj imajo nekate države višji življenjski standard kot druge? Zakaj so nekatere države bogatejše ko druge? Zakaj države globalnega severa praviloma uživajo višjo kakovost življenja kot države globalnega juga?
Kakovost življenja in in višina življenjskih standardov v marsičem pogojujejo objektivni kazalniki. V večinskem delu pa so odvisni od predanosti možnih in robustnim institucijam pravne in demokratične države, ki ne dovoljujejo spreminjanje pravil igre z danes na jutri zgolj v korist peščice vladajočih.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Sol in luč
V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
Duhovna misel
In Gospod mu je rekel: “To je dežela … Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš” (Peta Mojzesova knjiga 34, 4).
Kulturni utrinki
Komentar Domovina.je
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.