Kjer je mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.
Kolokvij
V oddaji smo gostili zelo mladega glasbenika, pianista, skladatelja in zborovodjo, Jana Trilerja. Z novoustanovljenim Komornim zborom Ális, ki ga vodi, je imel pred kratkim uspešen božični koncert.
Kolokvij
V oddaji smo gostili zelo mladega glasbenika, pianista, skladatelja in zborovodjo, Jana Trilerja. Z novoustanovljenim Komornim zborom Ális, ki ga vodi, je imel pred kratkim uspešen božični koncert.
Kolokvij
Naslednje novoletno taizejsko Evropsko srečanje mladih bo v Ljubljani. Tega velikega projekta in hkrati velike priložnosti so se že lotili soorganizatorji v Katoliški mladini. Kako bodo potekale priprave in kakšno logistiko zahteva takšno srečanje, je predstavil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.
Kolokvij
Naslednje novoletno taizejsko Evropsko srečanje mladih bo v Ljubljani. Tega velikega projekta in hkrati velike priložnosti so se že lotili soorganizatorji v Katoliški mladini. Kako bodo potekale priprave in kakšno logistiko zahteva takšno srečanje, je predstavil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.
Kolokvij
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.
Kolokvij
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.
Kolokvij
V tokratni oddaji smo predstavili 45. taizejsko evropsko srečanje mladih, ki bo letos v Rostocku v Nemčiji. V studiu je bil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.
Kolokvij
V tokratni oddaji smo predstavili 45. taizejsko evropsko srečanje mladih, ki bo letos v Rostocku v Nemčiji. V studiu je bil koordinator s Katoliške mladine Tilen Čebulj.
Kolokvij
Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas.
Kolokvij
Naj se sliši tvoj glas! 2022 je geslo evropskega leta mladih, ki so zelo pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost. To dvoje in še več vnašajo v družbo tudi vključeni pri Young Karitas, mladi dobrodelne organizacije, kjer prostovoljno podarjajo svoj čas, znanja in veščine. Bernarda Nagode in Tinkara Čuk sta prišli v studiu, predstavili organizacijo in projekte ter razmišljali tudi o mednarodni vključenosti ter o evropskem letu mladih, ob letošnjem Tednu Karitas.
Kolokvij
Katoliška mladina v sodelovanju s Teološko fakulteto v novembru pripravlja tri Nikodemove večere, katerih glavna tema bo kritično mišljenje. Na večeru z naslovom Kritično mišljenje v Cerkvi bo sodeloval tudi koordinator študentskih dogodkov pri Katoliški mladini in publicist Urban Šifrar. V oddaji Kolokvij je predstavil nekaj svojih razmišljanj.
Kolokvij
Katoliška mladina v sodelovanju s Teološko fakulteto v novembru pripravlja tri Nikodemove večere, katerih glavna tema bo kritično mišljenje. Na večeru z naslovom Kritično mišljenje v Cerkvi bo sodeloval tudi koordinator študentskih dogodkov pri Katoliški mladini in publicist Urban Šifrar. V oddaji Kolokvij je predstavil nekaj svojih razmišljanj.
Kolokvij
Gosta oddaje sta letošnja udeleženca programa POTA, ki sta poleti delovala v misijonih: Klemen Kraševec na Madagaskarju, Žiga Jan Gorjanc pa v Argentini. Prisluhnite njunim vtisom.
Kolokvij
Gosta oddaje sta letošnja udeleženca programa POTA, ki sta poleti delovala v misijonih: Klemen Kraševec na Madagaskarju, Žiga Jan Gorjanc pa v Argentini. Prisluhnite njunim vtisom.
Kolokvij
Stična mladih je za nami, Katoliška mladina pa je že sredi novih projektov, večerov in srečanj. Kratek pregled z vabilom mladim sta v oddaji Kolokvij podala Tinkara Jerkič in Matevž Mehle.
Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Globine
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Doživetja narave
Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem.
Komentar tedna
Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti.
Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Svetovalnica
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
S svetnikom na ti
V tvojem življenjepisu berem, citiram: O tej svetnici, ki so jo v pozni rimski dobi zelo častili in občudovali zaradi njene …
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.