Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pela sta Pia Trontelj in Lovro Zupanc Kovač, orglala pa je Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pela sta Pia Trontelj in Lovro Zupanc Kovač, orglala pa je Anja Žižek.
Sveta maša
Mašo je daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Sveta maša
Mašo je daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. S kitaro jih je spremljal Peter Berden, dirigirala je Anja Lenarčič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. S kitaro jih je spremljal Peter Berden, dirigirala je Anja Lenarčič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela sta Lovro Zupanc Kovač in br. Marcelin Gorenc, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela sta Lovro Zupanc Kovač in br. Marcelin Gorenc, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Matija Korčanin in Marko Lajovic, na orgle pa je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Matija Korčanin in Marko Lajovic, na orgle pa je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje sta vodila br. Benjamin Božič in Pija Trontelj. Na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje sta vodila br. Benjamin Božič in Pija Trontelj. Na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Christian Gostečnik. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Christian Gostečnik. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta p. Vid Lisjak in Benjamin Božič, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta p. Vid Lisjak in Benjamin Božič, na orgle je igral Matija Korčanin.
Doživetja narave
Gostili smo božjepotnika Vida Kregarja, ki nas je popeljal na izjemno pot – od Varaždina do Niša in naprej do Niceje, prizorišča prvega ekumenskega koncila pred 1700 leti. Vido je želel s svojim peš romanjem počastiti spomin na cesarja Konstantina in sveto mater Heleno ter obeležiti obletnico koncila, na katerem je zaživela nicejska veroizpoved. Zaupal je, kako se je pripravljal na pot, kaj ga je vodilo in kako je doživel kraje, kjer se je pisala zgodovina Cerkve.
Naš gost
»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odmev na četrtkove proteste kmetov v Bruslju, v drugem delu pa je bil naš gost direktor Mlekarne Planika Miran Božič.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ...
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Soorganizirala sta ga Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Na njem je sodelovala vrsta referentov različnih strok, ki so temno in težko dediščino komunistične revolucije predstavili vsak iz svojega poklicnega vidika. Poleg uvodnih besed ste lahko slišali tudi predavanje Lane Delač Hrovatin v katerem je predstavila nadzor tajne politične policije nad Edvardom Kocbekom, Borisom Pahorjem in Viktorjem Blažičem.
Adventna spodbuda
Mlada Timotej in Jaka sta kot laiška misijonarja pomagala na vrhu Zemlje, na Arktiki. Za Zgodbo upanja iz misijonov sta napisala resnično zgodbo o Tashi, ki se je oddaljila od Boga in spoznala, da je naredila napako.
Zgodbe za otroke
Je adventni čas resnično skoraj pri koncu? Brez skrbi, v radijskem zvočnem koledarju vas čaka še nekaj zgodb. V današnji tudi mi odštevamo čas. Prijetno poslušanje vam želi vaš radio Ognjišče!
Slovencem po svetu in domovini
Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo 9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.
Sol in luč
Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.
Kulturni utrinki
KUD »Pod lipo« Adergas v času božičnih praznikov v Adergasu pripravlja »Božično zgodbo z živimi jaslicami«. Na samostanskem dvorišču bodo 26. in 27. decembra 2025 ob 17. uri uprizorili zgodbo o Jezusovem rojstvu, s pesmijo, besedo in ob sodelovanju več kot šestdesetih nastopajočih. V imenu organizatorjev nas je obiskala Angelca Maček.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.