Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

Jure Levart

komentardružbaodnosi

9. 4. 2021
Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

Jure Levart

VEČ ...|9. 4. 2021
Jure Levart: Še tisto uro sta vstala

Ravno v tem tednu, ko se spominjamo 30. letnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in 15. letnico ustanovitve novih škofij, bi tega veselja in odločnosti potrebovali še bolj. In če pogledamo nazaj v tiste čase, vidimo in spoznamo, da smo takrat to odločnost in pogum že imeli. 

Bomo ob tem prejeli tudi nekaj prepotrebnega poguma, da v prihodnje opozorimo na nujnost spoštovanja osebne in institucionalne verske svobodne, pa naj gre za dilemo totalne blokade zakramentov in duhovne oskrbe ali pa sago o kršenju temeljnih človekovih pravic, povezanih z nespoštovanjem odločne Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?

Komentar je pripravil ravnatelj v Domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart.

Jure Levart

komentardružbaodnosi

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentar družba politika Slovenija

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentar družba politika Slovenija

VEČ ...|11. 6. 2021
mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

Radio Ognjišče

komentar

mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

VEČ ...|11. 6. 2021
mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

Radio Ognjišče

komentar

VEČ ...|4. 6. 2021
Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentar duhovnost

Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

VEČ ...|4. 6. 2021
Andreja Eržen Firšt: Marija je pomagala, pomaga in bo pomagala

Vselej, ko je bilo slovenskemu človeku najtežje, se je na obzorju njegovega upanja razodela Marija – Kristusova in naša Mati – ter vstopila v njegovo zavest kot Pomočnica in Rešiteljica. O tem pričuje veliko število romarjev; skoraj ni ure, da ne bi našli zbrane ljudi pred Marijinim oltarjem, romarjev potopljenih v globok pogovor z njo, ki ji kličemo: Marija, pomoč kristjanov!

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentar duhovnost

VEČ ...|28. 5. 2021
Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentar družba politika Evropa

Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|28. 5. 2021
Laris Gaiser: Konferenca o prihodnosti EU

Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentar družba politika Evropa

VEČ ...|21. 5. 2021
S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

S. Emanuela Žerdin

komentar družba spomin

S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

VEČ ...|21. 5. 2021
S. Emanuela Žerdin: Obljubljena dežela ali puščava?

Naša država bo kmalu praznovala svoj trideseti rojstni dan. Nisem zgodovinarka niti novinarka ali pomembna politična osebnost, sem le hvaležna naslednica slovenskih junakov in borcev, ki so leta sanjali o svoji samostojni državi in imeli pogum, da v pravem trenutku spoznajo neponovljivo priložnost zgodovinskega trenutka in ga izpolnijo. Zato si lahko dovolim, da danes spregovori srce, pa ne samo moje, ampak tudi v imenu vseh tistih, ki ne morejo ali nočejo priti do medijev, a neskončno in ponosno ljubijo našo domovino in vidijo v njej zaklad, ki se ga splača ohraniti za prihodnost naših otrok.

S. Emanuela Žerdin

komentar družba spomin

VEČ ...|14. 5. 2021
Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja

komentar družba odnosi politika

Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

VEČ ...|14. 5. 2021
Božo Rustja: O kanalizaciji in domoljubju

Lahko je vladati v deželi, kjer si, če si seveda prave barve, zavarovan pred kritičnostjo organizacij civilne družbe in budnostjo medijev, katerih naloga je, da so »psi čuvarji« in opozorijo na nepravilnosti v družbi. Če bi svojo vlogo opravljali resno, bi seveda povzdignili glas ob vsaki nepravilnosti, ne pa da ga povzdignejo samo pri nekaterih ter se tako iz kritičnega očesa družbe in četrte veje oblasti spreminjajo v plehke politične delavce in še plehkejše propagandiste, ki navijajo za določeno politično opcijo.

 

Božo Rustja

komentar družba odnosi politika

VEČ ...|7. 5. 2021
Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar družba spomin politika

Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|7. 5. 2021
Alenka Puhar: Poklon Francu Jezi

Tale maj je kot naročen za komentarje, ki stojijo na križišču aktualnega in zgodovinskega. Vse mogoče se mi utrinja, ampak zmagal je Franc Jeza. Za tem nenavadnim imenom – krstno je najbolj pogosto moško ime med nami, priimek pa… redek in čuden – no, za tem imenom nastopa nenavadna, izrazita in pomembna oseba. Ena tistih, ki v času spomina na osamosvojitev in nastanek slovenske države - zasluži posebno pozornost. 

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar družba spomin politika

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha

komentar družba odnosi zdravstvo

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha

komentar družba odnosi zdravstvo

VEČ ...|23. 4. 2021
Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

Lojze Kozar

komentar družba duhovnost

Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

VEČ ...|23. 4. 2021
Lojze Kozar: Središče in osnova

Središče, osnova, ki krepi vero, to pomeni duhovnik med ljudmi. Ni duhovnik središče in osnova, on to samo omogoča. Tudi redovniki in redovnice imajo pomembno vlogo. Pa seveda laiki, ki svojo vero živijo sredi vsakdanjega okolja, ki Jezusa nosijo v svojih mislih in v svojem srcu, ki jim je Cerkev dom in mati. In pa starši, ki svojim otrokom z ljubeznijo, z vsakodnevno skrbjo posredujejo dar vere.

Lojze Kozar

komentar družba duhovnost

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec

komentar mediji

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec

komentar mediji

VEČ ...|2. 4. 2021
Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

Tadej Sadar

družba duhovnost komentar koronavirus

Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

VEČ ...|2. 4. 2021
Tadej Sadar: Obhajanje bogoslužja je sveto, vendar ne bolj, kot je svetost življenja.

Na laži smo se navadili kot na smeti ob cesti. In to je tragično. Laž namreč kvari lepoto sozvočja in sobivanja.

Tadej Sadar

družba duhovnost komentar koronavirus

VEČ ...|26. 3. 2021
Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentar duhovnost družba

Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

VEČ ...|26. 3. 2021
Andreja Eržen Firšt: Zgôdi se tvoja volja

Smo v času, ki nagovarja. In pri tem ne mislim na vsakodnevne novice o virusu, ki na takšen ali drugačen način širi svoje lovke, ne na politične spletke in mešetarjenja, ampak na različne spodbude, ki nas opogumljajo. »Hôdi za menoj« je naslov današnjega misijona na Radiju Ognjišče. Besede, ki jih je Jezus pri Tiberijskem jezeru dejal učencem, ko se jim je že tretjič razodel, odkar je bil obujen od mrtvih. Učenci zbegani, prestrašeni, v tolikšni meri, da si Jezusa ne upajo vprašati niti kdo je?! In potem nastopi znano trikratno Jezusovo vprašanje Petru, Ali me ljubiš? Kakšen je bil Petrov odgovor vemo, ali vemo tudi kakšen je naš odgovor danes, vsak dan, vsak trenutek našega življenja.

Komentar je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Andreja Eržen Firšt

komentar duhovnost družba

VEČ ...|19. 3. 2021
Janez Juhant: Upanje?

Verjamem, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nam vsem, ne le nekaterim. To želim sebi in Vam, zato si prizadevajmo in se pogumno zavzemajmo za uresničitev pravičnih razmer med nami. Kristus in številni mučenci so v tej veri šli v smrt. So ljudje, »in njim je pripadal Rilke, ki vzamejo trpljenje nase, se podredijo usodi in se ne upirajo temu, da je pred njihovimi očmi krona, ki so jo drugi časi hranili za pesnike, v današnjem času postala trnova krona. Te pesnike občudujem, ljubim jih in želim biti njihov brat.« 

Janez Juhant: Upanje?

Verjamem, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nam vsem, ne le nekaterim. To želim sebi in Vam, zato si prizadevajmo in se pogumno zavzemajmo za uresničitev pravičnih razmer med nami. Kristus in številni mučenci so v tej veri šli v smrt. So ljudje, »in njim je pripadal Rilke, ki vzamejo trpljenje nase, se podredijo usodi in se ne upirajo temu, da je pred njihovimi očmi krona, ki so jo drugi časi hranili za pesnike, v današnjem času postala trnova krona. Te pesnike občudujem, ljubim jih in želim biti njihov brat.« 

Janez Juhant

komentar družba spomin politika

Janez Juhant: Upanje?

Verjamem, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nam vsem, ne le nekaterim. To želim sebi in Vam, zato si prizadevajmo in se pogumno zavzemajmo za uresničitev pravičnih razmer med nami. Kristus in številni mučenci so v tej veri šli v smrt. So ljudje, »in njim je pripadal Rilke, ki vzamejo trpljenje nase, se podredijo usodi in se ne upirajo temu, da je pred njihovimi očmi krona, ki so jo drugi časi hranili za pesnike, v današnjem času postala trnova krona. Te pesnike občudujem, ljubim jih in želim biti njihov brat.« 

VEČ ...|19. 3. 2021
Janez Juhant: Upanje?

Verjamem, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nam vsem, ne le nekaterim. To želim sebi in Vam, zato si prizadevajmo in se pogumno zavzemajmo za uresničitev pravičnih razmer med nami. Kristus in številni mučenci so v tej veri šli v smrt. So ljudje, »in njim je pripadal Rilke, ki vzamejo trpljenje nase, se podredijo usodi in se ne upirajo temu, da je pred njihovimi očmi krona, ki so jo drugi časi hranili za pesnike, v današnjem času postala trnova krona. Te pesnike občudujem, ljubim jih in želim biti njihov brat.« 

Janez Juhant

komentar družba spomin politika

VEČ ...|12. 3. 2021
Jurij Bizjak: Korona v senci prevrata

Za današnji komentar tedna smo izbrali besedilo iz pastoralne spodbude, ki jo je zapisal koprski škof Jurij Bizjak.

Jurij Bizjak: Korona v senci prevrata

Za današnji komentar tedna smo izbrali besedilo iz pastoralne spodbude, ki jo je zapisal koprski škof Jurij Bizjak.

Jurij Bizjak

komentar družba

Jurij Bizjak: Korona v senci prevrata

Za današnji komentar tedna smo izbrali besedilo iz pastoralne spodbude, ki jo je zapisal koprski škof Jurij Bizjak.

VEČ ...|12. 3. 2021
Jurij Bizjak: Korona v senci prevrata

Za današnji komentar tedna smo izbrali besedilo iz pastoralne spodbude, ki jo je zapisal koprski škof Jurij Bizjak.

Jurij Bizjak

komentar družba

VEČ ...|5. 3. 2021
Jernej Letnar Černič: Prepoved konfliktov interesov po slovensko

Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.

Jernej Letnar Černič: Prepoved konfliktov interesov po slovensko

Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.

Jernej Letnar Černič

komentar

Jernej Letnar Černič: Prepoved konfliktov interesov po slovensko

Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.

VEČ ...|5. 3. 2021
Jernej Letnar Černič: Prepoved konfliktov interesov po slovensko

Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.

Jernej Letnar Černič

komentar

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

komentar

S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

VEČ ...|26. 2. 2021
S. Emanuela Žerdin: Slovenščina

Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.

Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.

Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.

S. Emanuela Žerdin

komentar

VEČ ...|19. 2. 2021
Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

Ivan Štuhec

komentar družba politika

Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

VEČ ...|19. 2. 2021
Ivan Štuhec: Rdeči kot purman

Vsi iz koalicije ustavnega loka in njihovi propagandisti so se v pustni torek zbudili rdeči kot purman. Za urbane bicikliste naj povem, da se je v kmečkem okolju uporabljala ta primerjava za nekoga, ki se je razjezil in mu je kri udarila v glavo. Tak je bil rdeč kot purman, ki se je hud in ves našopirjen zaganja v tarčo. Koalicija ustavnega loka se je šopirila od jeseni naprej a je zgrešila tarčo. Puščica je odfrčala mimo Janeza Janše, ker je Karel slabo meril ali pa preslabo napel lok. Ker tarča ni padla, so od jeze pordečeli …

Ivan Štuhec

komentar družba politika

VEČ ...|12. 2. 2021
Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha

komentar kultura družba

Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

VEČ ...|12. 2. 2021
Marko Pavliha: O slovenskem prazniku kulture

Naš največji pesnik bržkone povsem trezno negoduje v onstranstvu zaradi naše pritlehnosti, da raje opevamo njegovo smrt namesto rojstva. Mar se decembra že preveč praznuje ali pa drži Frommova prerokba, da se nekdaj prevladujoča biofilna orientacija človeka, katere bistvo je ljubezen do živega, težnja po ohranitvi življenja in upiranje smrti, počasi degenerira v nekrofilno usmeritev, ki časti trupla?

 

Marko Pavliha

komentar kultura družba

VEČ ...|5. 2. 2021
Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan

komentar družba odnosi kultura

Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

VEČ ...|5. 2. 2021
Mirjana Furlan: Kultura v karanteni

V času epidemije tudi kultura ni v zavidanja vrednem položaju. Ne more se predstaviti s svojimi običajnimi izraznimi sredstvi, saj je preseljena na splet. Ali pomanjkanje kulturnih dogodkov tudi pripomore k vse večji odtujenosti, ki se kaže v družbi?

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti

Mirjana Furlan

komentar družba odnosi kultura

VEČ ...|29. 1. 2021
Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar družba politika

Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

VEČ ...|29. 1. 2021
Alenka Puhar: Amazing grace – res, neverjetno, osupljivo

Inavguracija novega ameriškega predsednika je mnogim dala misliti in marsikoga je spravila tudi v zadrego. V mislih imam slovesnost in predvsem to, da vsebuje toliko verskih elementov. Mi kratko malo nismo navajeni, da bi v slovesnosti, ki je državna par excellence, nastopali duhovniki – celo več duhovnikov – da bi bil v uradnih govorih tolikokrat omenjen Bog, njegova volja in pomoč, da bi se toliko citiralo sveto pismo … Da bi nas prevzela prelepa Amazing grace …

Danes nam je svoje razmišljanje predstavila prevajalka in publicistka Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar družba politika

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družba komentar politika

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družba komentar politika

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentar politika družba

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentar politika družba

VEČ ...|8. 1. 2021
Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentar družba

Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|8. 1. 2021
Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentar družba

VEČ ...|1. 1. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

Andreja Eržen Firšt

komentar

Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

VEČ ...|1. 1. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« (Mr 6,50)

MatiMarija nam z zaupanjem v Božjo voljo, s svojo privolitvijo Zgodise!, vliva upanje in daje zgled. Kolikokrat in na koliko načinovnam govori Gospod? Pa ga ne slišimo. A kot čudež se nam vseskozipojavljajo Gospodove besede, Ne bojte se!

Andreja Eržen Firšt

komentar

VEČ ...|25. 12. 2020
Jože Mlakar: Kulturni razkroj
Opustitev tradicionalnihmeril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjavavrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska,nacionalna in verska. S pesimizmom je medepidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno alineupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenjenezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast.
Jože Mlakar: Kulturni razkroj
Opustitev tradicionalnihmeril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjavavrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska,nacionalna in verska. S pesimizmom je medepidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno alineupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenjenezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast.

Jože Mlakar

komentar družba politika koronavirus

Jože Mlakar: Kulturni razkroj
Opustitev tradicionalnihmeril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjavavrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska,nacionalna in verska. S pesimizmom je medepidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno alineupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenjenezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast.
VEČ ...|25. 12. 2020
Jože Mlakar: Kulturni razkroj
Opustitev tradicionalnihmeril povzroča kulturni razkroj, posledica tega je zmešnjavavrednot, v kateri je prva žrtev identiteta: osebna, družinska,nacionalna in verska. S pesimizmom je medepidemijo okužen velik del prebivalstva – upravičeno alineupravičeno. V tem zlahka prepoznamo namerno netenjenezadovoljstva, s katerim skuša levica nelegitimno prevzeti oblast.

Jože Mlakar

komentar družba politika koronavirus

VEČ ...|18. 12. 2020
Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant

komentar družba odnosi

Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

VEČ ...|18. 12. 2020
Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant

komentar družba odnosi

VEČ ...|11. 12. 2020
Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

dr. Jernej Letnar Černič

politika družba

Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

VEČ ...|11. 12. 2020
Seznami

Epidemija se še naprej razrašča po Sloveniji. V javnem prostoru je na dan prinesla najslabše od najslabšega. Javne debate o težkih vprašanjih ni več. Zamenjalo jo je medsebojno blatenje, kričanje, nadlegovanja in zalezovanja. Preberite komentar!

dr. Jernej Letnar Černič

politika družba

VEČ ...|4. 12. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

Marko Pavliha

komentar družba duhovnost

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

VEČ ...|4. 12. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Prejšnjičsem si dovolil laično in vendarle ekumensko pokušino nekaterihutrinkov iz Starega testamenta, danespa je na vrsti drugi, za nas ključni del Biblije - Novazaveza. Nične de, če ne verjamete v nebesa, zamenjajte jih z drugimsamostalnikom, na primer zavestjo, srcem ali ljubeznijo, pa se bostezagotovo počutili bolje. Sodobnokrščanstvo potrebuje več Frančiškov, Küngov, Drewermannov inGržanov, da bodo religijo iz okostenele organizacije zopet preseliliv ljudska srca, drugače bo ovenela, zamrla ali podlegla novimindoktrinacijam. Ločujmovero v ideale od institucij, ki naj bi jih predstavljale, kajtislednje prej ali slej zatajijo, saj so človeška tvorba.

Marko Pavliha

komentar družba duhovnost

VEČ ...|27. 11. 2020
Ivan Štuhec: Koronski Advent

Pred nami je Advent, čas pričakovanja in upanja. Naj bo letošnji še tako drugačen, ne pustimo si vzeti notranje, duhovne svobode za praznovanje.

Ivan Štuhec: Koronski Advent

Pred nami je Advent, čas pričakovanja in upanja. Naj bo letošnji še tako drugačen, ne pustimo si vzeti notranje, duhovne svobode za praznovanje.

Ivan Štuhec

komentar družba koronavirus advent

Ivan Štuhec: Koronski Advent

Pred nami je Advent, čas pričakovanja in upanja. Naj bo letošnji še tako drugačen, ne pustimo si vzeti notranje, duhovne svobode za praznovanje.

VEČ ...|27. 11. 2020
Ivan Štuhec: Koronski Advent

Pred nami je Advent, čas pričakovanja in upanja. Naj bo letošnji še tako drugačen, ne pustimo si vzeti notranje, duhovne svobode za praznovanje.

Ivan Štuhec

komentar družba koronavirus advent

VEČ ...|20. 11. 2020
Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt

komentar

Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

VEČ ...|20. 11. 2020
Andreja Eržen Firšt: Raduj se in bodi vesela, sionska hči! (Zah 2,14)

Včasu preizkušnje, ki ga doživljamo na vseh ravneh našegaživljenja, beseda praznik oz. obhajanje praznika izzveni povsemdrugače. Kakobomo obhajali, ko smo v občestvo povezani le virtualno? Kako seveseliti skorajšnjega adventa, časa radosti, ko pa so naše mislipolne skrbi? Kako ostati optimističen, ko pa je v današnjih časihbeseda pozitiven označena negativno?

Andreja Eržen Firšt

komentar

VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk

komentar družba zdravstvo koronavirus

Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk

komentar družba zdravstvo koronavirus

VEČ ...|6. 11. 2020
Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

Lenart Rihar

komentar družba politika

Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

VEČ ...|6. 11. 2020
Lenart Rihar: Lok od parlamentarnega do pouličnega nasilja

Ne preostane namdrugega, kot da vklopimo razum in kritično presojamo vse, kar seširi po državi in po svetu. Če se vsi zaganjajo v nek tvit, jevelika verjetnost, da je stvar umetno sprožena. Če se vsi karnaenkrat začnejo zaganjati v vladno komunikacijo, je očitno, damanjka kaj resnično problematičnega. In tako naprej brez konca. Nilahko, a novice osrednjih medijev smo se naučili precejati inprevajati že v socializmu. To je edini način, da na daljši rokohranimo mir in normalnost, pa tudi zdravje in blaginjo.

Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebrala Slavi Košir.

Lenart Rihar

komentar družba politika

VEČ ...|30. 10. 2020
S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentar koronavirus zdravstvo družba duhovnost

S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

VEČ ...|30. 10. 2020
S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentar koronavirus zdravstvo družba duhovnost

VEČ ...|23. 10. 2020
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentar družba izobraževanje

Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.
VEČ ...|23. 10. 2020
Hubert Požarnik: Ob začetku študijskega leta
Kakšna škoda, da univerza in znanstveniki proučujejo vse na tem svetu razen samih sebe, je med drugim zapisal današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentar družba izobraževanje

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentar družba politika

Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

VEČ ...|16. 10. 2020
Janez Juhant: Laž ima dolge noge in vodi v prepad

Pri nas je glede vrednot nekaterim vseeno oziroma jih sploh ne marajo - da lahko potvarjajo in lažejo. Očitno jih ne skrbi, da s takim vezivom drvimo v prepad in zato upor tej vladi, ki kaže voljo in odločnost, da Slovenijo očisti in državljanom omogoči preživetje in prihodnost. Verjamem pa, da večina od nas le želi na to pot.

Tudi o tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentar družba politika

VEČ ...|9. 10. 2020
Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar

družba komentar koronavirus

Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

VEČ ...|9. 10. 2020
Tadej Sadar ob filmu The social dilemma razmišlja o prihodnosti in aktualnih koronavirusnih dogodkih.

Zdi se, kot da je svet ponorel. Vprašati se moramo: Je tonormalno?« Vprašati se moramo tudi kam gremo, če seneresnica po spletu, ki je danes osrednji informativni medij, širi 6krat hitreje kot resnica. V tem primeru bi vprašanje moralovsebovati še mnogo bolj apokaliptične besede. 

Tadej Sadar

družba komentar koronavirus

VEČ ...|2. 10. 2020
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentar družba odnosi

Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
VEČ ...|2. 10. 2020
Roman Vučajnk: Z okli skozi strop dnevne sobe
Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentar družba odnosi

VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentar družba

Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|25. 9. 2020
Jernej Letnar Černič: Demografski sklad in njegove pasti
Če se bo vsakodnevna politika vmešavala v korporativno upravljanje, je slovenski nacionalni demografski sklad že vnaprej obsojen na neuspeh, mi vsi skupaj pa na nadaljnje razvrednotenje državnega premoženja in postopen propad državnega pokojninskega sistema.
Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentar družba

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentar duhovnost družba

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.
VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks
Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentar duhovnost družba

VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentar družba politika koronavirus

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.
VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentar družba politika koronavirus

VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart

komentar koronavirus zdravstvo družba

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.
VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart

komentar koronavirus zdravstvo družba

VEČ ...|28. 8. 2020
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentar

Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.
VEČ ...|28. 8. 2020
Jasna Korbar: Novemu šolskemu letu naproti
Kmalu se bo začelo novo šolsko leto, ki bo nekoliko drugačno in za mnoge precej zahtevnejše kot prejšnja leta. V komentarju lahko slišite kaj o delu učiteljev in profesorjev, ter vlogi staršev v trenutnih razmerah meni profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentar

VEČ ...|21. 8. 2020
Ponosni na knjigo
Slovenci smo bili narod knjige, razmišlja generalni vikar murskosoboške škofije Lojze Kozar ml. Pa je knjiga še temeljni kamen slovenstva?
Ponosni na knjigo
Slovenci smo bili narod knjige, razmišlja generalni vikar murskosoboške škofije Lojze Kozar ml. Pa je knjiga še temeljni kamen slovenstva?

Lojze Kozar

knjiga kultura

Ponosni na knjigo
Slovenci smo bili narod knjige, razmišlja generalni vikar murskosoboške škofije Lojze Kozar ml. Pa je knjiga še temeljni kamen slovenstva?
VEČ ...|21. 8. 2020
Ponosni na knjigo
Slovenci smo bili narod knjige, razmišlja generalni vikar murskosoboške škofije Lojze Kozar ml. Pa je knjiga še temeljni kamen slovenstva?

Lojze Kozar

knjiga kultura

VEČ ...|14. 8. 2020
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentar duhovnost družba

S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.
VEČ ...|14. 8. 2020
S. Emanuela Žerdin: Slovenija kmalu brez redovnic
Ali nismo prav Bogu posvečene žene idealno orodje, da Bog po nas deluje? In - ali še verjamemo, da bi lahko zacvetelo nekaj novega cvetja tudi tam pod starimi samostanskimi vrati in osrečilo tiste, ki bodo ta vrata odprli?
Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentar duhovnost družba

VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Aleš Čerin

komentar

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.
VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke
V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Aleš Čerin

komentar

VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

družba koronavirus politika

Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

družba koronavirus politika

VEČ ...|24. 7. 2020
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.
VEČ ...|24. 7. 2020
Pravica do deleža blaginje za vse, ne le za nekatere
Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

prof. dr. Janez Juhant

komentar

VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha

politika družba komentar

Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.
VEČ ...|17. 7. 2020
Dr. Marko Pavliha: Kako se lahko neenakosti med seboj dopolnjujejo?
Aktualne družbene in politične razmere je tokrat komentiral profesor prava dr. Marko Pavliha.

Dr. Marko Pavliha

politika družba komentar

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družba komentar

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.
VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?
Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družba komentar

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|19. 6. 2021
Naš gost Ivan Sivec

Naš gost je bil naš najplodovitejši pisatelj, publicist in etnolog Ivan Sivec. Podpisuje skoraj 160 knjižnih del in mnoga med njimi so v samem vrhu bralnih seznamov slovenskih knjižnic. Med predstavitvijo avtorja je beseda tekla tudi o jubileju naše domovine. Med drugim smo ga  vprašali, zakaj je lepo živeti v Sloveniji in zakaj imamo Slovenci veliko zamolčanih osebnosti naše zgodovine.

Naš gost Ivan Sivec

Naš gost je bil naš najplodovitejši pisatelj, publicist in etnolog Ivan Sivec. Podpisuje skoraj 160 knjižnih del in mnoga med njimi so v samem vrhu bralnih seznamov slovenskih knjižnic. Med predstavitvijo avtorja je beseda tekla tudi o jubileju naše domovine. Med drugim smo ga  vprašali, zakaj je lepo živeti v Sloveniji in zakaj imamo Slovenci veliko zamolčanih osebnosti naše zgodovine.

Radio Ognjišče

spominživljenjeIvan Sivec

Komentar tedna

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaSlovenija

Kmetijska oddaja

VEČ ...|20. 6. 2021
Pogled prof. dr. Emila Erjavca na stanje v kmetijstvu

V prvemm delu oddaje smo z Marijo Kalan, svetovalko specialistko s KGZ Kranj pogledali na stanje poljščin na pragu poletja. 
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogledu agrarnega ekonomista prof. dr. Emila Erjavca na trenutno stanje v kmetijstvu in izzive, ki se postavljajo.

Pogled prof. dr. Emila Erjavca na stanje v kmetijstvu

V prvemm delu oddaje smo z Marijo Kalan, svetovalko specialistko s KGZ Kranj pogledali na stanje poljščin na pragu poletja. 
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogledu agrarnega ekonomista prof. dr. Emila Erjavca na trenutno stanje v kmetijstvu in izzive, ki se postavljajo.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Dogodki

VEČ ...|8. 6. 2021
Mesto Trubarja na poti do samostojne Slovenije...

Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj. 

Mesto Trubarja na poti do samostojne Slovenije...

Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj. 

Tone Gorjup

družbatrubarslovenija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 6. 2021
Zlata podkev

Pravljica o Don Pedru prihaja iz daljne dežele. Veste kje je Gvatemala? Daleč čez morje, v delu sveta, kjer so celo pravljice nekoliko drugačne kot pri nas. Današnja govori o pogumnih možeh, mavričnem konju in velikanskih krilih.

Zlata podkev

Pravljica o Don Pedru prihaja iz daljne dežele. Veste kje je Gvatemala? Daleč čez morje, v delu sveta, kjer so celo pravljice nekoliko drugačne kot pri nas. Današnja govori o pogumnih možeh, mavričnem konju in velikanskih krilih.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2021
Marjan Grdadolnik o Cantabile festivalu v Logatcu

Marjan Grdadolnik o Cantabile festivalu v Logatcu

Jože Bartolj

kulturaglasbaMarjan GrdadolnikCantabile festival

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 6. 2021
Ceneno dampinško meso iz tujine kmete stiska ob zid. Že več kot leto dni!

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Ceneno dampinško meso iz tujine kmete stiska ob zid. Že več kot leto dni!

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika. mesodampingcenetrgovci nepravilnosti v verigi od vi do vilic

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2021
Kulturni program v Vrbi

Enega od kolesarskih postankov smo združili s kulturnim dogodkom. V Prešernovi Vrbi jih smo kolesarje pričakali ob 8. uri zjutraj, tam so bili tudi naši mikrofoni in posebno dobrodošlico jim je pripravil dramski igralec Gregor Čušin.

Kulturni program v Vrbi

Enega od kolesarskih postankov smo združili s kulturnim dogodkom. V Prešernovi Vrbi jih smo kolesarje pričakali ob 8. uri zjutraj, tam so bili tudi naši mikrofoni in posebno dobrodošlico jim je pripravil dramski igralec Gregor Čušin.

Radio Ognjišče

svetovanjeSlovenijaPrešeren