Letošnje evropsko novoletno srečanje mladih zaradi znanih razmer poteka preko spleta. Predstavlja ga koordinatorica iz Katoliške mladine Monika Gril.
Kolokvij
Oddaja je prinesla pogovor, ki so mu z veseljem prisluhnili mladi pari, ki se odločajo za zakon. Namreč rdeča nit debate je bila šola za zakon. Svojo izkušnjo, zakaj to niso stran vržene ure in kaj sta od njih odnesla, sta z nami delila mlada zakonca Dolenc, Matic in Nika.
Kolokvij
Oddaja je prinesla pogovor, ki so mu z veseljem prisluhnili mladi pari, ki se odločajo za zakon. Namreč rdeča nit debate je bila šola za zakon. Svojo izkušnjo, zakaj to niso stran vržene ure in kaj sta od njih odnesla, sta z nami delila mlada zakonca Dolenc, Matic in Nika.
Kolokvij
Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.
Kolokvij
Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.
Kolokvij
Letošnja Stična z geslom Poglej gor! je zbralo več kot 5500 mladih iz vse Slovenije. Vzdušje je bilo izjemno, ujeli smo nekaj utrinkov v pogovorih z udeleženci.
Kolokvij
Letošnja Stična z geslom Poglej gor! je zbralo več kot 5500 mladih iz vse Slovenije. Vzdušje je bilo izjemno, ujeli smo nekaj utrinkov v pogovorih z udeleženci.
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom.
Kolokvij
Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.

Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Svetovalnica
Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.