Glasbene novosti in ...

… v drugem delu glasba pevke Majde Sepe.

1. 9. 2021
Glasbene novosti in ...

… v drugem delu glasba pevke Majde Sepe.

Marjan BuničJure Sešek

VEČ ...|1. 9. 2021
Glasbene novosti in ...

… v drugem delu glasba pevke Majde Sepe.

Marjan BuničJure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

VEČ ...|24. 9. 2025
Glasbene novosti

Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Marjan Bunič

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

VEČ ...|17. 9. 2025
Pesmi EU - tretji del

V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.

Jure Sešek

glasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

VEČ ...|10. 9. 2025
Glasbeni spomini

Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.

Marjan Bunič

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

VEČ ...|3. 9. 2025
Priprava na kolesarsko romanje Od Marije k Mariji

Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.

Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

VEČ ...|27. 8. 2025
Julio Iglesias

Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.

Marjan Bunič Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

VEČ ...|20. 8. 2025
Domovinsko pevski večer

Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini. 

Jure Sešek

glasbakultura

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

mladistariglasbakulturazabavaPrivšek

Glasbeni medgeneracijski večer

Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

VEČ ...|13. 8. 2025
Jože Privšek

Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabavaPrivšek

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ... |
Stare in nove viže

Glasbeni medgeneracijski večer

Stare in nove viže
VEČ ...|6. 8. 2025
Glasbeni medgeneracijski večer

Glasbeni medgeneracijski večer

Oddaja je kombinacija glasbenih novosti, pogovorov z glasbeniki in poseganja v arhiv starejše glasbe preko nekdanje oddaje "ABC zabavne glasbe"

Jure Sešek

Marjan Bunič, Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ... |
Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Jure Sešek

svetovanjeAleš Jelnikarstrešna okna

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče