V zimskem obdobju, ko nimamo na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave, so kalčki odličen vir hranilnih snovi, mineralov in vitaminov. Ta živa hrana je tudi izvrstna preventiva pred različnimi virusnimi obolenji. Kako se lotiti kaljenja in na kaj je potrebno biti pozoren? V Svetovalnici je bila z nami Majda Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.
V zimskem obdobju, ko nimamo na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave, so kalčki odličen vir hranilnih snovi, mineralov in vitaminov. Ta živa hrana je tudi izvrstna preventiva pred različnimi virusnimi obolenji. Kako se lotiti kaljenja in na kaj je potrebno biti pozoren? V Svetovalnici je bila z nami Majda Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika.
Eno prvih dejanj nove ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je bila “zamrznitev” fizičnega popisa cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil. Razlog: “Ker se je inflacija, povezana s hrano, trenutno umirila in ker trgovci niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov v obdobju med dvema popisoma.” Košarici so že vse od začetka nasprotovale kmečke stanovske organizacije …
Eno prvih dejanj nove ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić je bila “zamrznitev” fizičnega popisa cen živil znotraj košarice 15 osnovnih skupin živil. Razlog: “Ker se je inflacija, povezana s hrano, trenutno umirila in ker trgovci niso zagotavljali zadostnih količin popisanih izdelkov v obdobju med dvema popisoma.” Košarici so že vse od začetka nasprotovale kmečke stanovske organizacije …
Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili poletno serijo prispevkov, v katerih razkrivajo ozadja zanimivih prehranskih mitov in vprašanj. Teme objavljajo na spletni strani prehrana.si. Javnost želijo seznaniti z verodostojnimi vsebinami na področju prehrane. Varnost živil na pikniku, Kaj je slabše - sladkor ali sladila? in še mnogo drugih zelo aktualnih vprašanj. V studiu smo gostili prof. dr. Igorja Pravsta, vodjo raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje.
Na Inštitutu za nutricionistiko so pripravili poletno serijo prispevkov, v katerih razkrivajo ozadja zanimivih prehranskih mitov in vprašanj. Teme objavljajo na spletni strani prehrana.si. Javnost želijo seznaniti z verodostojnimi vsebinami na področju prehrane. Varnost živil na pikniku, Kaj je slabše - sladkor ali sladila? in še mnogo drugih zelo aktualnih vprašanj. V studiu smo gostili prof. dr. Igorja Pravsta, vodjo raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje.
Poletje in z njim visoke temperature nam povzročajo preglavice tudi pri shranjevanju živil. Katera so pravila, da bodo živila uporabna dlje in da ne bo prišlo do tveganj zastrupitve s hrano? Za razlago je poskrbela dr. Barbka Jeršek z Biotehniške fakultete.
Poletje in z njim visoke temperature nam povzročajo preglavice tudi pri shranjevanju živil. Katera so pravila, da bodo živila uporabna dlje in da ne bo prišlo do tveganj zastrupitve s hrano? Za razlago je poskrbela dr. Barbka Jeršek z Biotehniške fakultete.
Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…
Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
Zdi se, da smo kot družba izgubili kompas o zadostni količini hrane in o tem, koliko obrokov dnevno naj sploh pojemo.
V Bolnišnici za otroke, ki deluje v Šentvidu pri Stični zato opažajo, da vsako leto prihajajo vedno bolj prehranjeni otroci. Naši gostji sta bili pediatrinja Tina Kaparić Kersnik in prehranska svetovalka Barbara Zajc Tekavec.
V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.
V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.
O izzivih prehrane, kolikšno mesto imajo mleko in mlečni izdelki v obrokih za otroke, pa o izzivih organizirane prehrane v javnih ustanovah in o trajnostnem ravnanju, z Ireno Simčič, področno podsekretarko na Zavodu RS za šolstvo.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.