Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 4. 2024
Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

komentarprisilni delavciJugoslavijanacizemgrobovimedijsko razlikovanjekadrovska selekcijaobsodba zločinovsoočenje s preteklostjo

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

VEČ ...|17. 4. 2024
Mitja Pucelj: Slovenska groteska

Pucelj razkriva zgodbo umora prisilnih delavcev ob koncu vojne. Opozarja na pomen obsodbe preteklih zločinov za boljšo prihodnost in kritizira medijsko obravnavo preteklosti ter sedanjosti v Sloveniji.

Mitja Pucelj

komentarprisilni delavciJugoslavijanacizemgrobovimedijsko razlikovanjekadrovska selekcijaobsodba zločinovsoočenje s preteklostjo

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 4. 2024
Slike Marjetke Dolinar Slovenski grob

V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.

Slike Marjetke Dolinar Slovenski grob

V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.

kulturalikovna umetnostMarjetka Dolinarslike slovenski grob

Kulturni utrinki

Slike Marjetke Dolinar Slovenski grob

V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.

VEČ ...|11. 4. 2024
Slike Marjetke Dolinar Slovenski grob

V Zavodu sv. Stanislava so ob razstavi 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin na ogled tudi tri slike, ki jih je na temo umorjenih naslikala slikarka Marjetka Dolinar. Povabili smo jo pred mikrofon in v oddaji o kulturi ji lahko prisluhnite.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMarjetka Dolinarslike slovenski grob

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2023
Slikar Tadej Žugman o slikarski razstavi in koncertu Naceta Junkarja ob 50 letnici umetniškega ustvarjanja (22.6)

Slikar Tadej Žugman o slikarski razstavi in koncertu Naceta Junkarja ob 50 letnici umetniškega ustvarjanja (22.6)

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaTadej Žugmangalerija v zvoniku cerkve v Crngrobu

Kulturni utrinki

Slikar Tadej Žugman o slikarski razstavi in koncertu Naceta Junkarja ob 50 letnici umetniškega ustvarjanja (22.6)
VEČ ...|21. 6. 2023
Slikar Tadej Žugman o slikarski razstavi in koncertu Naceta Junkarja ob 50 letnici umetniškega ustvarjanja (22.6)

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaTadej Žugmangalerija v zvoniku cerkve v Crngrobu

Moja zgodba

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

spominpolitikaMarija StanonikBrez križa in grobamedvojno pesništvodomobransko pesništvoPesnjenje na drugi strani

Moja zgodba

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Jože Bartolj

spominpolitikaMarija StanonikBrez križa in grobamedvojno pesništvodomobransko pesništvoPesnjenje na drugi strani

Nedeljski klepet

VEČ ...|3. 10. 2021
Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

umiranjesmrtžalovanjepogrebgrob

Nedeljski klepet

Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

VEČ ...|3. 10. 2021
Slovo od pokojnika

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.

Damijana Medved

umiranjesmrtžalovanjepogrebgrob

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2020
Jože Dežman: Nekultura Jankovićevega spomenika/groba

Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje urejanju domobranskega pokopališča na ljubljanskem grajskem hribu oz. Orlovem vrhu. V izjavi za časopis Dnevnik je ponovil njegovo že staro parolo, da v Ljubljani, ki je »mesto heroj«, spomenikov domobrancem ne bo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman Jankoviću zato očita, da se postavlja nad predpise. »Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.«

Jože Dežman: Nekultura Jankovićevega spomenika/groba

Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje urejanju domobranskega pokopališča na ljubljanskem grajskem hribu oz. Orlovem vrhu. V izjavi za časopis Dnevnik je ponovil njegovo že staro parolo, da v Ljubljani, ki je »mesto heroj«, spomenikov domobrancem ne bo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman Jankoviću zato očita, da se postavlja nad predpise. »Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.«

infopolitikagrobišča

Informativni prispevki

Jože Dežman: Nekultura Jankovićevega spomenika/groba
Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje urejanju domobranskega pokopališča na ljubljanskem grajskem hribu oz. Orlovem vrhu. V izjavi za časopis Dnevnik je ponovil njegovo že staro parolo, da v Ljubljani, ki je »mesto heroj«, spomenikov domobrancem ne bo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman Jankoviću zato očita, da se postavlja nad predpise. »Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.«
VEČ ...|7. 2. 2020
Jože Dežman: Nekultura Jankovićevega spomenika/groba
Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje urejanju domobranskega pokopališča na ljubljanskem grajskem hribu oz. Orlovem vrhu. V izjavi za časopis Dnevnik je ponovil njegovo že staro parolo, da v Ljubljani, ki je »mesto heroj«, spomenikov domobrancem ne bo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman Jankoviću zato očita, da se postavlja nad predpise. »Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.«

Alen Salihović

infopolitikagrobišča

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Moja zgodba

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Jože Bartolj

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Pogovor o

Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.
VEČ ...|19. 6. 2019
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945?
Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Alen Salihović

spravapogovor oslovenijagrobiščakočevski rogspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|26. 4. 2024
Izzivi na trgu zaposlovanja, iskanju kadrov ter usposabljanja 

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč. 

Izzivi na trgu zaposlovanja, iskanju kadrov ter usposabljanja 

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč. 

Nataša Ličen

svetovanjemladidružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2024
Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Akademski slikar Lojze Čemažar

Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeLojze Čemažar

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Doživetja narave

VEČ ...|26. 4. 2024
Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Kaj je mestni gozd?

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Blaž Lesnik

naravagozdmestni gozdprimestni gozdgozdarstvoSlovenija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 4. 2024
Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Franz Starz prejel Kugyjevo nagrado

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 4. 2024
Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Kulturne novičke

Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaMoškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele VrheFotohiša Pelikan

Komentar tedna

VEČ ...|26. 4. 2024
Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Terapevtska kultura

Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspominduhovnost