Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Pogovor o

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

VEČ ...|18. 5. 2022
Janez Juhant: »Pust’e nas pr’ mir’«

Komentator v komentarju pretresa aktualno politično situacijo v Sloveniji in je kritičen do razdiralnega obnašanja levičarjev v preteklih dveh letih, kamor sodijo tudi izzivalni in včasih zelo nesramni javni shodi, ki so odgovornim nalagala dodatna bremena v že sicer zahtevnih časih. Poleg tega je kritičen, da nam bodo vladali ljudje, ki niso bili izvoljeni; še več: človek, ki je vrgel puško v koruzo, je predlagan za obrambnega ministra. Komentator se zavzema za dialog in obljublja, da bomo govorili in uporabljali vsa demokratična sredstva, da bodo srca večine lahko bila svobodno in bomo lahko vsi dihali z obema kriloma pljuč, ne pa samo z levim ali desnim.

Janez Juhant

komentarkoalicijaopozicijavolitvedemokracijasvoboda

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 4. 2022
Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

komentarJanez JanšavolitvedemokracijalevičarjiRobert Golob

Komentar Časnik.si

Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

VEČ ...|13. 4. 2022
Andrej Muren: Če imamo vsaj malo pameti, bomo Janševi vladi vladni koaliciji podelili vsaj še en polni mandat

Komentator v komentarju poudarja dosežke Janševe vlade: od gospodarske rasti in zmanjšane brezposelnosti do dosežkov na socialnem in zdravstvenem področju in spodbuja, da ji podelimo še en mandat. Obenem svari pred levičarji, ki napovedujejo, da bodo ob morebitnem prevzemu oblasti takoj odpravili vse izvedene ukrepe sedanje vlade in celo grozijo z odvzemom zasebnega premoženja. Svari pred »novim« obrazom, ki ga tokrat predstavlja Robert Golob in ki se vedno pojavi tik pred volitvami. Ugotavlja, da je upanje, da se bodo naši levičarji civilizirali in normalizirali, prazno in da je treba močno zmagati na volitvah, da bo možno sestaviti vlado brez levih strank.

Andrej Muren

komentarJanez JanšavolitvedemokracijalevičarjiRobert Golob

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 4. 2022
Andrej Marko Poznič: Ni še vse izgubljeno, ostaja upanje, ker je resničnost blizu

Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.

Andrej Marko Poznič: Ni še vse izgubljeno, ostaja upanje, ker je resničnost blizu

Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.

komentarvolitvepredvolilna kampanjapolitikademokracijaSlovenija

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Ni še vse izgubljeno, ostaja upanje, ker je resničnost blizu

Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.

VEČ ...|6. 4. 2022
Andrej Marko Poznič: Ni še vse izgubljeno, ostaja upanje, ker je resničnost blizu

Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.

Andrej Marko Poznič

komentarvolitvepredvolilna kampanjapolitikademokracijaSlovenija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 1. 2022
Andrej M. Poznič: Potrebne bodo korenite spremembe, saj je tudi Cerkev del ostarele družbe

V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.

Andrej M. Poznič: Potrebne bodo korenite spremembe, saj je tudi Cerkev del ostarele družbe

V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.

komentardemokracijaenoumjevirusCerkevcepljenje

Komentar Časnik.si

Andrej M. Poznič: Potrebne bodo korenite spremembe, saj je tudi Cerkev del ostarele družbe

V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.

VEČ ...|12. 1. 2022
Andrej M. Poznič: Potrebne bodo korenite spremembe, saj je tudi Cerkev del ostarele družbe

V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.

Andrej M. Poznič

komentardemokracijaenoumjevirusCerkevcepljenje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 12. 2021
Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

komentarpolitikademokracijavolitvezgodovina

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

VEČ ...|15. 12. 2021
Franci Kindlhofer: Levica poskuša restavrirati preteklost, ruši sedanjost in zre v prazno prihodnost

Naslednje državnozborske volitve se nam neizogibno približujejo in to pomeni, da se bodo stranke morale potruditi za naklonjenost volivcev. Vsem, ki pošteno in resno razmišljajo, mora pa biti jasno, da na osnovi naše politične in zgodovinske realnosti ni mogoče sodelovati z vsakim političnim partnerjem. Zato bister pogled v preteklost ne bo odveč …
Več na spletnem portalu casnik.si.

Franci Kindlhofer

komentarpolitikademokracijavolitvezgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 12. 2021
Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

komentarJanez JanšaDolomitska izjavakomunizemdemokracijaokolje

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

VEČ ...|8. 12. 2021
Franci Feltrin: Stranke koalicije KUL se učijo od avtorjev Dolomitske izjave

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

Franci Feltrin

komentarJanez JanšaDolomitska izjavakomunizemdemokracijaokolje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 8. 2021
Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

politikanadškof Stanislav ZoreMarjan Šarecdemokracijapandemijaolimpijske igrePCT potrdilaAfganistan

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

VEČ ...|16. 8. 2021
Dr. Ernest Petrič o demokraciji in redu, ki ga ta zahteva

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.

Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Tone Gorjup

politikanadškof Stanislav ZoreMarjan Šarecdemokracijapandemijaolimpijske igrePCT potrdilaAfganistan

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|11. 7. 2021
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

duhovnostinfoEvropademokracijaSlovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

VEČ ...|11. 7. 2021
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Govorili smo o izzivih, s katerimi se sooča sodobna Evropa, pa tudi o tem, katere so pozitivne in negativne pridobitve po 30-ih letih demokracije v Sloveniji.

Petra Stopar

duhovnostinfoEvropademokracijaSlovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Spoznanje več, predsodek manj

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

VEČ ...|21. 6. 2021
dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Tone Gorjup

samoodločbaustavno sodiščepolitikademokracijaEvropska unijaZahodni BalkanKitajskaRusija

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

VEČ ...|28. 5. 2021
Nadškof Stres: Današnji protivladni protesti so zgrajeni na laži.

Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let, danes pa so demonstracije zgrajene na laži. Tako petkove proteste vidi predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, nadškof Anton Stres. Današnji protivladni shod v Ljubljani znova ni prijavljen, med drugim se ga bodo udeležile sindikalne centrale, študentje, upokojenci, okoljevarstvene organizacije, akademska sfera, glasbeniki, umetniki in marginalizirane skupine. K protestom pozivajo tudi v SD, Levici in LMŠ. Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal, da javno pozivajo h kršenju ukrepov v času epidemije in se tako postavljajo izven zakona.

Javni shodi so dovoljeni ob pogoju, da jih organizator prijavi in da udeleženci upoštevajo priporočila NIJZ. »Shod ni prijavljen, to pomeni, da bo v skladu zakonom vzdrževanje reda na njem prevzela policija. Območje bo v času varovanja videonadzorovano, obenem bo omejeno gibanje v okolici DZ in vlade,« je povedal inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in dodal: Policija se zaveda pomena pravice do javnega zbiranja, pričakujemo pa, da bodo mnenje vsi izražali na dostojanstven in miren način. Zdravstveni inšpektorat je pozval k doslednemu ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask. Epidemije namreč še zdaleč ni konec, zato predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci nadškof Anton Stres v teh shodih vidi »norčevanje iz nujnih zdravstvenih ukrepov. Demonstracije pred 30 leti niso ogrožale nikogar, je dejal, ko smo ga povprašali za primerjavo. Razlika med takratnimi in današnjimi shodi je kot noč in dan, je dejal. »Današnji protesti so namenjeni temu, da bi ostanki režima, ki smo ga pred 30 leti želeli odstraniti, še naprej ostali v sedlu.« Protesti za demokracijo pred dobrimi 30 leti so temeljili na resničnih ugotovitvah, ki so jih ljudje izkušali 50 let. »Danes pa so demonstracije zgrajene na čisto preprosti laži, kajti ni res, da so pri nas kakršnekoli resnične nevarnosti fašizma, avtoritarnosti in vseh drugih negativnih pojavov z vidika demokracije, ampak ravno obratno.« Demonstracije pred 30 leti niso bile niti najmanj nasilne, petkovi protesti pa so se že sprevrgli v poulično nasilje in razgrajaštvo. »Gre za resnično popolno nasprotje tistega, na kar smo ponosni in kar se je zgodilo pred 30-leti. To kar se dogaja danes, se bo zgodilo danes oziroma se dogaja te dni – na to pa slovenska zgodovina gotovo ne bo ponosna,« je še dejal nadškof Stres.

Radio Ognjišče

infodemokracijaprotestiStresdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

VEČ ...|22. 5. 2021
Peterle: Smo primer nedokončane demokratične tranzicije

16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.

Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«. 

Radio Ognjišče

infoPeterlepogovordemokracijamediji

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Pogovor o

VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Pogovor o

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.
VEČ ...|17. 6. 2020
Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Tanja Dominko

demokracijadomovinamedijiizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.
VEČ ...|8. 4. 2020
Peterle o cvetni nedelji, ki je leta 1990 prinesla demokratično Slovenijo
»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Informativni prispevki

Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.
VEČ ...|8. 4. 2020
Rosvita Pesek: Danes imamo kljub strahu, ki nas vse preveva lažjo odločitev
Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesek

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|29. 6. 2022
Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Kdo je duhovnik?

Na dan duhovniškh posvečenj v ljubljanski stolnici smo v oddaji Pogovor o gostili župnika p. Primoža Jakopa, župnika Kancijana Čižmana in mamo letošnjega novomašnika Jožico Šuštar. Rdeča nit pogovora je bila: Kdo je duhovnik in kakšna naj bo vzgoja bogoslovcev za današnji čas?

Meta Potočnik

duhovništvoživljenjeCerkev

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Globine

VEČ ...|14. 6. 2022
Šport in duhovnost

Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.

Šport in duhovnost

Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijavzgojaIgnacij Lojolski

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 7. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. julij 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. julij 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 7. 2022
Reportaža z Europeade 2022

Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi. 

Reportaža z Europeade 2022

Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spominjamo se

VEČ ...|4. 7. 2022
Spominjamo se dne 4. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|4. 7. 2022
Sproščenost

Dober recept za sproščenost, za brezskrbnost: Ne uniči svojega motorja! Pohiti, ko je treba, toda ne tekaj ves dan kot neumen.

Sproščenost

Dober recept za sproščenost, za brezskrbnost: Ne uniči svojega motorja! Pohiti, ko je treba, toda ne tekaj ves dan kot neumen.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 7. 2022
Veseli del dne 4. 7.

Molile so redovnice - usmiljenke.

Veseli del dne 4. 7.

Molile so redovnice - usmiljenke.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|4. 7. 2022
Sv. Urh

Svetniki ne poznate šale: ker niste za vice, ampak za nebesa. Pa mi vseeno dovoli en …

Sv. Urh

Svetniki ne poznate šale: ker niste za vice, ampak za nebesa. Pa mi vseeno dovoli en …

Gregor Čušin

duhovnostspomin