Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Naš pogled

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Blaž Lesnik

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 1. 2025
Naj Svetovalnice 2024 in predlogi za 2025

Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si

Naj Svetovalnice 2024 in predlogi za 2025

Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si

svetovanjekontaktna oddajaarhivpredlogi

Svetovalnica

Naj Svetovalnice 2024 in predlogi za 2025

Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si

VEČ ...|2. 1. 2025
Naj Svetovalnice 2024 in predlogi za 2025

Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si

Blaž Lesnik

svetovanjekontaktna oddajaarhivpredlogi

Doživetja narave

VEČ ...|25. 10. 2024
Gozdovi naših mest #5: Radovljica

Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga  je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.

Gozdovi naših mest #5: Radovljica

Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga  je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.

mestni gozdprimestni gozdPredtrški gozdObčina BledObčina Radovljicazeleni pasgozdarstvo

Doživetja narave

Gozdovi naših mest #5: Radovljica

Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga  je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.

VEČ ...|25. 10. 2024
Gozdovi naših mest #5: Radovljica

Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga  je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.

Blaž Lesnik

mestni gozdprimestni gozdPredtrški gozdObčina BledObčina Radovljicazeleni pasgozdarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 10. 2024
Rebeka Hren Dragolič o Ivankinih spominčicah

V oddaji bomo predstavili Ivankine spominčice, multimedijsko predstavo, ki temelji na medvojnih dnevniških zapiskih in bo na ogled v četrtek 24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Cerknica. Projekt, ki se dotika slovenske sprave nam bo predstavila Ivankina vnukinja, vokalistka in pripovedovalka Rebeka Hren Dragolič.

Rebeka Hren Dragolič o Ivankinih spominčicah

V oddaji bomo predstavili Ivankine spominčice, multimedijsko predstavo, ki temelji na medvojnih dnevniških zapiskih in bo na ogled v četrtek 24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Cerknica. Projekt, ki se dotika slovenske sprave nam bo predstavila Ivankina vnukinja, vokalistka in pripovedovalka Rebeka Hren Dragolič.

kulturamultimedijska predstavaRebeka Hren DragoličIvankine spominčice

Kulturni utrinki

Rebeka Hren Dragolič o Ivankinih spominčicah

V oddaji bomo predstavili Ivankine spominčice, multimedijsko predstavo, ki temelji na medvojnih dnevniških zapiskih in bo na ogled v četrtek 24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Cerknica. Projekt, ki se dotika slovenske sprave nam bo predstavila Ivankina vnukinja, vokalistka in pripovedovalka Rebeka Hren Dragolič.

VEČ ...|16. 10. 2024
Rebeka Hren Dragolič o Ivankinih spominčicah

V oddaji bomo predstavili Ivankine spominčice, multimedijsko predstavo, ki temelji na medvojnih dnevniških zapiskih in bo na ogled v četrtek 24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Cerknica. Projekt, ki se dotika slovenske sprave nam bo predstavila Ivankina vnukinja, vokalistka in pripovedovalka Rebeka Hren Dragolič.

Jože Bartolj

kulturamultimedijska predstavaRebeka Hren DragoličIvankine spominčice

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 10. 2024
Blaž Podobnik s knjigo Kraljestvo pred vrati

Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Blaž Podobnik s knjigo Kraljestvo pred vrati

Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

kulturaliteraturaBlaž PodobnikKraljestvo pred vratiKUD Logos

Kulturni utrinki

Blaž Podobnik s knjigo Kraljestvo pred vrati

Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

VEČ ...|7. 10. 2024
Blaž Podobnik s knjigo Kraljestvo pred vrati

Založba KUD Logos je izdala knjigo publicista in glasbenika Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. To je zbirka razmišljanj o družbi, politiki in Bogu. Predstavitev bo (jutri) v torek, 8. oktobra, ob 19:30, v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Knjigo in dogodek smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBlaž PodobnikKraljestvo pred vratiKUD Logos

Svetovalnica

VEČ ...|28. 8. 2024
Martin Mavsar: Ne hitimo brezglavo, le zrelo sadje da dobre sokove

Martin Mavsar – svetovalec specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je spregovoril o predelavi sadja v sok in zapovedih, ki jih pri tem ne smemo izpustiti, če hočemo odlične izdelke.

Martin Mavsar: Ne hitimo brezglavo, le zrelo sadje da dobre sokove

Martin Mavsar – svetovalec specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je spregovoril o predelavi sadja v sok in zapovedih, ki jih pri tem ne smemo izpustiti, če hočemo odlične izdelke.

svetovanjesadjesadni sokovipredelava

Svetovalnica

Martin Mavsar: Ne hitimo brezglavo, le zrelo sadje da dobre sokove

Martin Mavsar – svetovalec specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je spregovoril o predelavi sadja v sok in zapovedih, ki jih pri tem ne smemo izpustiti, če hočemo odlične izdelke.

VEČ ...|28. 8. 2024
Martin Mavsar: Ne hitimo brezglavo, le zrelo sadje da dobre sokove

Martin Mavsar – svetovalec specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je spregovoril o predelavi sadja v sok in zapovedih, ki jih pri tem ne smemo izpustiti, če hočemo odlične izdelke.

Robert Božič

svetovanjesadjesadni sokovipredelava

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 7. 2024
Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

alkoholnizka samopodobastrah pred ljudmi

Življenje išče pot

Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

VEČ ...|19. 7. 2024
Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

s. Meta Potočnik

alkoholnizka samopodobastrah pred ljudmi

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|8. 7. 2025
Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|15. 7. 2025
Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2025
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2025
Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|15. 7. 2025
Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|15. 7. 2025
Žalostni del dne 15. 7.

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Žalostni del dne 15. 7.

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Radio Ognjišče