Doživetja narave

VEČ ...|1. 5. 2020
O meritvah Sončeve sence

Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

O meritvah Sončeve sence

Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

vesoljeastronomijaSoncemeritevSončeva senca

Doživetja narave

O meritvah Sončeve sence
Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.
VEČ ...|1. 5. 2020
O meritvah Sončeve sence
Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaSoncemeritevSončeva senca

Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

VEČ ...|6. 3. 2020
Sončeva aktivnost

V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

Sončeva aktivnost

V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

vesoljeastronomijaSoncenočno nebo

Doživetja narave

Sončeva aktivnost
V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.
VEČ ...|6. 3. 2020
Sončeva aktivnost
V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaSoncenočno nebo

Doživetja narave

VEČ ...|3. 1. 2020
Iztok, Irena in svetlobna krivulja

Pogled smo uperili proti Iztoku in Ireni, kot se uradno imenujeta eksoplanet in njegova zvezda, ki sta bila v okviru natečaja mednarodne astronomske zveze dodeljena Sloveniji. Dve skupini astronomov sta uspeli posneti tudi svetlobno krivuljo tega eksoplaneta. Naša gosta sta bila Krištof Skok in Sašo Žigon, ki sta povedala, kako so se lotili dela in kaj je bil glavni izziv.

Iztok, Irena in svetlobna krivulja

Pogled smo uperili proti Iztoku in Ireni, kot se uradno imenujeta eksoplanet in njegova zvezda, ki sta bila v okviru natečaja mednarodne astronomske zveze dodeljena Sloveniji. Dve skupini astronomov sta uspeli posneti tudi svetlobno krivuljo tega eksoplaneta. Naša gosta sta bila Krištof Skok in Sašo Žigon, ki sta povedala, kako so se lotili dela in kaj je bil glavni izziv.

vesoljeastronomijaeksoplanetzvezde

Doživetja narave

Iztok, Irena in svetlobna krivulja
Pogled smo uperili proti Iztoku in Ireni, kot se uradno imenujeta eksoplanet in njegova zvezda, ki sta bila v okviru natečaja mednarodne astronomske zveze dodeljena Sloveniji. Dve skupini astronomov sta uspeli posneti tudi svetlobno krivuljo tega eksoplaneta. Naša gosta sta bila Krištof Skok in Sašo Žigon, ki sta povedala, kako so se lotili dela in kaj je bil glavni izziv.
VEČ ...|3. 1. 2020
Iztok, Irena in svetlobna krivulja
Pogled smo uperili proti Iztoku in Ireni, kot se uradno imenujeta eksoplanet in njegova zvezda, ki sta bila v okviru natečaja mednarodne astronomske zveze dodeljena Sloveniji. Dve skupini astronomov sta uspeli posneti tudi svetlobno krivuljo tega eksoplaneta. Naša gosta sta bila Krištof Skok in Sašo Žigon, ki sta povedala, kako so se lotili dela in kaj je bil glavni izziv.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaeksoplanetzvezde

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|1. 11. 2019
Kakšne oblike je vesolje?

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Kakšne oblike je vesolje?

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

vesoljenaravakozmologijafilozofijaastronomija

Doživetja narave

Kakšne oblike je vesolje?
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.
VEČ ...|1. 11. 2019
Kakšne oblike je vesolje?
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Blaž Lesnik

vesoljenaravakozmologijafilozofijaastronomija

Doživetja narave

VEČ ...|4. 10. 2019
Od velikega poka do tekme na Luni

Zakaj je narava zasenčena z matematično stvarnostjo? Koliko je sploh fizikalnih zakonov? Ali vesolje sledi urejenemu sistemu ali pa je neka poljubna mineštra dogodkov? Ob teh vprašanjih je v oddaji razmišljal dr. Milan Balažíc. Spregovoril je tudi o tekmi na Luni ter povabil na moravške dneve astronomije konec tedna.

Od velikega poka do tekme na Luni

Zakaj je narava zasenčena z matematično stvarnostjo? Koliko je sploh fizikalnih zakonov? Ali vesolje sledi urejenemu sistemu ali pa je neka poljubna mineštra dogodkov? Ob teh vprašanjih je v oddaji razmišljal dr. Milan Balažíc. Spregovoril je tudi o tekmi na Luni ter povabil na moravške dneve astronomije konec tedna.

astronomijakozmologijanaravaLuna

Doživetja narave

Od velikega poka do tekme na Luni
Zakaj je narava zasenčena z matematično stvarnostjo? Koliko je sploh fizikalnih zakonov? Ali vesolje sledi urejenemu sistemu ali pa je neka poljubna mineštra dogodkov? Ob teh vprašanjih je v oddaji razmišljal dr. Milan Balažíc. Spregovoril je tudi o tekmi na Luni ter povabil na moravške dneve astronomije konec tedna.
VEČ ...|4. 10. 2019
Od velikega poka do tekme na Luni
Zakaj je narava zasenčena z matematično stvarnostjo? Koliko je sploh fizikalnih zakonov? Ali vesolje sledi urejenemu sistemu ali pa je neka poljubna mineštra dogodkov? Ob teh vprašanjih je v oddaji razmišljal dr. Milan Balažíc. Spregovoril je tudi o tekmi na Luni ter povabil na moravške dneve astronomije konec tedna.

Blaž Lesnik

astronomijakozmologijanaravaLuna

Doživetja narave

VEČ ...|5. 4. 2019
O observatoriju na Otlici

V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

O observatoriju na Otlici

V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

naravavesoljeastronomijaopazovanje nočnega neba

Doživetja narave

O observatoriju na Otlici
V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.
VEČ ...|5. 4. 2019
O observatoriju na Otlici
V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

Blaž Lesnik

naravavesoljeastronomijaopazovanje nočnega neba

Doživetja narave

VEČ ...|4. 1. 2019
O vesolju in Stvarstvu

Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.

O vesolju in Stvarstvu

Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.

naravavesoljeastrofizikaastronomija

Doživetja narave

O vesolju in Stvarstvu
Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.
VEČ ...|4. 1. 2019
O vesolju in Stvarstvu
Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.

Blaž Lesnik

naravavesoljeastrofizikaastronomija

Doživetja narave

VEČ ...|7. 12. 2018
O slovenskih dosežkih na mednarodni astroolimpijadi

Slovenski dijaki so se z Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (odvila se je v Pekingu) vrnili z medaljami in pohvalo. Z njihovim uspehom sta zadovoljna tudi mentorja Urška Andrenšek in Krištof Skok, ki sta bila gosta naše oddaje. V njej pa smo opozorili tudi na prihajajoči komet Wirtanen, ki bo najbližje Zemlji sredi meseca.

O slovenskih dosežkih na mednarodni astroolimpijadi

Slovenski dijaki so se z Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (odvila se je v Pekingu) vrnili z medaljami in pohvalo. Z njihovim uspehom sta zadovoljna tudi mentorja Urška Andrenšek in Krištof Skok, ki sta bila gosta naše oddaje. V njej pa smo opozorili tudi na prihajajoči komet Wirtanen, ki bo najbližje Zemlji sredi meseca.

vesoljeastronomijapogovor

Doživetja narave

O slovenskih dosežkih na mednarodni astroolimpijadi
Slovenski dijaki so se z Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (odvila se je v Pekingu) vrnili z medaljami in pohvalo. Z njihovim uspehom sta zadovoljna tudi mentorja Urška Andrenšek in Krištof Skok, ki sta bila gosta naše oddaje. V njej pa smo opozorili tudi na prihajajoči komet Wirtanen, ki bo najbližje Zemlji sredi meseca.
VEČ ...|7. 12. 2018
O slovenskih dosežkih na mednarodni astroolimpijadi
Slovenski dijaki so se z Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (odvila se je v Pekingu) vrnili z medaljami in pohvalo. Z njihovim uspehom sta zadovoljna tudi mentorja Urška Andrenšek in Krištof Skok, ki sta bila gosta naše oddaje. V njej pa smo opozorili tudi na prihajajoči komet Wirtanen, ki bo najbližje Zemlji sredi meseca.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|2. 11. 2018
S Kredarice v vesolje

V novembrskih Zanimivostih nočnega neba smo se odpravili tik pod Triglav. Letos je bil naš najvišji vrh zaradi jubileja in Aljaževega stolpa deležen veliko pozornosti, mi pa smo s Kredarice svoj pogled usmerili proti vesolju. Spregovorili smo o teleskopu, ki ga je tja za vse ljubiteljske zvezdoglede postavilo astronomsko društvo Vega. Naša gosta sta bila študent Matjaž Vičar in predsednik omenjenega društva Klemen Blokar.

S Kredarice v vesolje

V novembrskih Zanimivostih nočnega neba smo se odpravili tik pod Triglav. Letos je bil naš najvišji vrh zaradi jubileja in Aljaževega stolpa deležen veliko pozornosti, mi pa smo s Kredarice svoj pogled usmerili proti vesolju. Spregovorili smo o teleskopu, ki ga je tja za vse ljubiteljske zvezdoglede postavilo astronomsko društvo Vega. Naša gosta sta bila študent Matjaž Vičar in predsednik omenjenega društva Klemen Blokar.

naravaastronomijaTriglavteleskopKredarica

Doživetja narave

S Kredarice v vesolje
V novembrskih Zanimivostih nočnega neba smo se odpravili tik pod Triglav. Letos je bil naš najvišji vrh zaradi jubileja in Aljaževega stolpa deležen veliko pozornosti, mi pa smo s Kredarice svoj pogled usmerili proti vesolju. Spregovorili smo o teleskopu, ki ga je tja za vse ljubiteljske zvezdoglede postavilo astronomsko društvo Vega. Naša gosta sta bila študent Matjaž Vičar in predsednik omenjenega društva Klemen Blokar.
VEČ ...|2. 11. 2018
S Kredarice v vesolje
V novembrskih Zanimivostih nočnega neba smo se odpravili tik pod Triglav. Letos je bil naš najvišji vrh zaradi jubileja in Aljaževega stolpa deležen veliko pozornosti, mi pa smo s Kredarice svoj pogled usmerili proti vesolju. Spregovorili smo o teleskopu, ki ga je tja za vse ljubiteljske zvezdoglede postavilo astronomsko društvo Vega. Naša gosta sta bila študent Matjaž Vičar in predsednik omenjenega društva Klemen Blokar.

Blaž Lesnik

naravaastronomijaTriglavteleskopKredarica

Doživetja narave

VEČ ...|31. 8. 2018
Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije

Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.

Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije

Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.

vesoljeteleskopnočno neboastronomijanarava

Doživetja narave

Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije
Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.
VEČ ...|31. 8. 2018
Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije
Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.

Blaž Lesnik

vesoljeteleskopnočno neboastronomijanarava

Doživetja narave

VEČ ...|3. 8. 2018
Zanimivosti nočnega neba - odzivi na javno opazovanje Luninega mrka

Doživetja narave smo posvetili odzivom na opazovanje popolnega Luninega mrka. Naš gost je bil Sebastjan Jakša, ki je organiziral javno opazovanje mrka na Jelenovem grebenu. Seveda tudi mimo tamkajšnjega planetarija Odiseja nismo mogli.

Zanimivosti nočnega neba - odzivi na javno opazovanje Luninega mrka

Doživetja narave smo posvetili odzivom na opazovanje popolnega Luninega mrka. Naš gost je bil Sebastjan Jakša, ki je organiziral javno opazovanje mrka na Jelenovem grebenu. Seveda tudi mimo tamkajšnjega planetarija Odiseja nismo mogli.

naravaizobraževanjepogovorvesolje

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba - odzivi na javno opazovanje Luninega mrka
Doživetja narave smo posvetili odzivom na opazovanje popolnega Luninega mrka. Naš gost je bil Sebastjan Jakša, ki je organiziral javno opazovanje mrka na Jelenovem grebenu. Seveda tudi mimo tamkajšnjega planetarija Odiseja nismo mogli.
VEČ ...|3. 8. 2018
Zanimivosti nočnega neba - odzivi na javno opazovanje Luninega mrka
Doživetja narave smo posvetili odzivom na opazovanje popolnega Luninega mrka. Naš gost je bil Sebastjan Jakša, ki je organiziral javno opazovanje mrka na Jelenovem grebenu. Seveda tudi mimo tamkajšnjega planetarija Odiseja nismo mogli.

Blaž Lesnik

naravaizobraževanjepogovorvesolje

Doživetja narave

VEČ ...|6. 7. 2018
Za vedoželjne je vesolje vedno odprto

O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!

Za vedoželjne je vesolje vedno odprto

O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!

izobraževanjenaravavesoljelunin mrk

Doživetja narave

Za vedoželjne je vesolje vedno odprto
O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!
VEČ ...|6. 7. 2018
Za vedoželjne je vesolje vedno odprto
O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!

Blaž Lesnik

izobraževanjenaravavesoljelunin mrk

A štekaš?

VEČ ...|7. 3. 2018
Oskarji in glasba

Predstavljene pesmi: Sara Lamprečnik – Ti in vesolje; James Arthur – Naked; Francis and the lights – See her out; Adele – Skyfall; Selma – Glory; Sam Smith – Writings on the wall; La la land – City of stars; Coco – Remember me;

Oskarji in glasba

Predstavljene pesmi: Sara Lamprečnik – Ti in vesolje; James Arthur – Naked; Francis and the lights – See her out; Adele – Skyfall; Selma – Glory; Sam Smith – Writings on the wall; La la land – City of stars; Coco – Remember me;

mladiglasbaoskarji

A štekaš?

Oskarji in glasba
Predstavljene pesmi: Sara Lamprečnik – Ti in vesolje; James Arthur – Naked; Francis and the lights – See her out; Adele – Skyfall; Selma – Glory; Sam Smith – Writings on the wall; La la land – City of stars; Coco – Remember me;
VEČ ...|7. 3. 2018
Oskarji in glasba
Predstavljene pesmi: Sara Lamprečnik – Ti in vesolje; James Arthur – Naked; Francis and the lights – See her out; Adele – Skyfall; Selma – Glory; Sam Smith – Writings on the wall; La la land – City of stars; Coco – Remember me;

Jure SešekLuka SešekJan Gerl

mladiglasbaoskarji

Doživetja narave

VEČ ...|5. 1. 2018
Zanimivosti nočnega neba - Izdelovalec daljnogledov Valentin Mikek

Naš gost je bil Valentin Mikek, ki opazuje globoko vesolje in planete z daljnogledi (binokularji). Ne samo opazuje, daljnoglede tudi sam izdeluje.

Zanimivosti nočnega neba - Izdelovalec daljnogledov Valentin Mikek

Naš gost je bil Valentin Mikek, ki opazuje globoko vesolje in planete z daljnogledi (binokularji). Ne samo opazuje, daljnoglede tudi sam izdeluje.

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba - Izdelovalec daljnogledov Valentin Mikek
Naš gost je bil Valentin Mikek, ki opazuje globoko vesolje in planete z daljnogledi (binokularji). Ne samo opazuje, daljnoglede tudi sam izdeluje.
VEČ ...|5. 1. 2018
Zanimivosti nočnega neba - Izdelovalec daljnogledov Valentin Mikek
Naš gost je bil Valentin Mikek, ki opazuje globoko vesolje in planete z daljnogledi (binokularji). Ne samo opazuje, daljnoglede tudi sam izdeluje.

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2020
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost