Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2024
Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

kulturaEtnološko društvo Sedražcerkev sv. Jedert SedražMišo Medjič

Kulturni utrinki

Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

VEČ ...|5. 12. 2024
Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Jože Bartolj

kulturaEtnološko društvo Sedražcerkev sv. Jedert SedražMišo Medjič

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

kolesarjenjeOd Marije k MarijinaravaljudjeKoroškaSavinjska dolinaCeljska kotlina

Doživetja narave

Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeOd Marije k MarijinaravaljudjeKoroškaSavinjska dolinaCeljska kotlina

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2024
Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

spominživljenjePrekmurjeprekmurščinaotroštvoKurji pastirNe bodi kot drugi

Naš gost

Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

VEČ ...|17. 8. 2024
Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

Damijana Medved

spominživljenjePrekmurjeprekmurščinaotroštvoKurji pastirNe bodi kot drugi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 9. 2022
Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

kmetijstvonaravavrtpogovor

Kmetijska oddaja

Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

VEČ ...|4. 9. 2022
Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpogovor

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 2. 2022
Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

družbasvetSlovenija

Z ljudmi na poti

Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

VEČ ...|13. 2. 2022
Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

Helena Križnik

družbasvetSlovenija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 9. 2021
Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

VEČ ...|30. 9. 2021
Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Doživetja narave

VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Doživetja narave

Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.
VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Blaž Lesnik

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|8. 7. 2025
Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Zveri

V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Helena Jaklitsch

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Marjan Bunič

kulturaglasba

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2025
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina