Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2024
Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

kulturaEtnološko društvo Sedražcerkev sv. Jedert SedražMišo Medjič

Kulturni utrinki

Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

VEČ ...|5. 12. 2024
Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Jože Bartolj

kulturaEtnološko društvo Sedražcerkev sv. Jedert SedražMišo Medjič

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

kolesarjenjeOd Marije k MarijinaravaljudjeKoroškaSavinjska dolinaCeljska kotlina

Doživetja narave

Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

VEČ ...|6. 9. 2024
Od Marije k Mariji 2024

Tokrat smo prinesli med vas kolesarska doživetja prvega in drugega dne našega tradicionalnega romanja. Med vožnjo skozi del Koroške, slovenjegraško kotlino v porečju Mislinje, Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolina ter Celjsko kotlino je naš mikrofon ujel tudi zanimive sogovornike, ki prebivajo v omenjenih pokrajinah.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeOd Marije k MarijinaravaljudjeKoroškaSavinjska dolinaCeljska kotlina

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2024
Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

spominživljenjePrekmurjeprekmurščinaotroštvoKurji pastirNe bodi kot drugi

Naš gost

Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

VEČ ...|17. 8. 2024
Feri Lainšček

V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali. 

Damijana Medved

spominživljenjePrekmurjeprekmurščinaotroštvoKurji pastirNe bodi kot drugi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 9. 2022
Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

kmetijstvonaravavrtpogovor

Kmetijska oddaja

Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

VEČ ...|4. 9. 2022
Kmetija Žerjal, siri iz kozjega mleka

Predstavili smo sirarsko kmetijo, na kateri gospodari in ustvarja mlada družina Žerjal. Kmetija Žerjal, v osrčju Krasa, je poznana zlasti med ljubitelji kozjih sirov. Danes se na skromnih kraških gmajnah pase okoli 120 koz in so ena redkih kmetij, ki s svojo dejavnostjo skrbi, da se kraška pokrajina ne zarašča še bolj, kot se je že v preteklosti. Njihovi siri dišijo po Krasu, dodatki, ki plemenitijo okus kozjih sirov pa so kraški šetraj, kraški teran in brinove jagode.
 

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpogovor

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 2. 2022
Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

družbasvetSlovenija

Z ljudmi na poti

Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

VEČ ...|13. 2. 2022
Daniel Eyer, Švicar v Sloveniji

Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.

Helena Križnik

družbasvetSlovenija

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 9. 2021
Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

VEČ ...|30. 9. 2021
Darilo sonca

Pravljica prihaja s Finske in govori o bogu neba, ki je ljudem v hladnih in temnih pokrajinah severa poklonil darilo. Sporoča: vsaka mrvica sonca je dragocena.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

Ne de mi več rasla travica zelena

Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Doživetja narave

VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Doživetja narave

Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.
VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Blaž Lesnik

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 10. 2025
Kaj je digitalni podpis in kako deluje eUprava?

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Kaj je digitalni podpis in kako deluje eUprava?

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Blaž Lesnik

svetovanjedigitalni podpisreferendumotroški dodatekštipendije

Doživetja narave

VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?

Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.

Blaž Lesnik

varstvo naravenetopirmali podkovnjaksakralna dediščinasvetovanjenaravaokoljeekologijabiotska pestrost

Moja zgodba

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan