Pogovor o
Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev.
Pogovor o
Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje.
Informativni prispevki
V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Informativni prispevki
V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.
Za življenje
Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah, smo v oddaji Za življenje skušali odgovoriti z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem. Razmere, v katerih smo, so vse prej kot običajne, a kljub temu lahko v njih ohranimo mir in optimizem, predvsem pa utrdimo vero.
Za življenje
Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah, smo v oddaji Za življenje skušali odgovoriti z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem. Razmere, v katerih smo, so vse prej kot običajne, a kljub temu lahko v njih ohranimo mir in optimizem, predvsem pa utrdimo vero.
Naš gost
Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.
Naš gost
Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Informativni prispevki
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativni prispevki
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativni prispevki
Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.
Informativni prispevki
Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.
Zakladi naše dediščine
Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.
Zakladi naše dediščine
Ljubiteljski slikar, samouk Marjan Peteh iz Ribnice, je na Radio Ognjišče poslal več linorezov z motivi ljubljanskih vedut iz knjige Ivana Stoparja. Presenečenje smo vrnili in ga poklicali v želji izvedeti več o njegovem ustvarjanju in ohranjanju likovne dediščine.
Srečanja
Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?
Srečanja
Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, smo skupaj listali novo številko revije PRO in obujali spomine na pokojna mons. Boleta in nadškofa Urana.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji Prijatelji Radia Ognjišče, smo skupaj listali novo številko revije PRO in obujali spomine na pokojna mons. Boleta in nadškofa Urana.
Informativni prispevki
Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.
Informativni prispevki
Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Papež je znova presenetil, ko je 8. decembra sklical Jožefovo leto. Napovedal ga je s pismom z naslovom: Z očetovskim srcem. Ker gre za zelo bogato vsebino, ki lahko nagovarja prav vsakega, smo temu njegovemu razmišljanju posvetili oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve. Z nami sta bila p. Vili Lovše, ki je velik pobudnik skupin sv. Jožefa v Ljubljani in pa Luka Mavrič z Urada za družino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Papež je znova presenetil, ko je 8. decembra sklical Jožefovo leto. Napovedal ga je s pismom z naslovom: Z očetovskim srcem. Ker gre za zelo bogato vsebino, ki lahko nagovarja prav vsakega, smo temu njegovemu razmišljanju posvetili oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve. Z nami sta bila p. Vili Lovše, ki je velik pobudnik skupin sv. Jožefa v Ljubljani in pa Luka Mavrič z Urada za družino.
Kmetijska oddaja
Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?
Kmetijska oddaja
Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?
Mladoskop
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Mladoskop
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Doživetja narave
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Doživetja narave
Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Via positiva
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
Via positiva
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
Informativni prispevki
»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.
Informativni prispevki
»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.
Ni meje za dobre ideje
Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje.
Ni meje za dobre ideje
Z mag. Jernejo Kamnikar, ustanoviteljico in direktorico Viva cateringa, smo govorili o prilagoditvi njihove dejavnosti epidemiološkim razmeram, tako rekoč čez noč. Razvili so posebne škatle za na pot, ki nam prav tako omogočajo kulinarično doživetje.
A štekaš?
Predstavljene skladbe:
A štekaš?
Predstavljene skladbe:
Pogovor o
30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade.
Pogovor o
30-letnica praznovanja Slovenije, soočanje naše države z epidemijo, sestavljanje nove koalicije, poteze ustavnega sodišča in stavka policistov, so zgolj nekatere teme o katerih je v »Pogovoru o« za Radio Ognjišče spregovoril predsednika vlade Republike Slovenije Janez Janša. »Lomi se roke poslancem DeSUS, se jim grozi in izsiljuje. Podoben pristop načrtujejo tudi pri poslancih SMC. Gre za protiustavne in kriminalne pritiske,« je premier komentiral sestavljanje nove vlade.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je politični analitik dr. Aleš Maver spregovoril o mandatarskih igrah” povezanih s konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ob 80 letnici Milana Kučana je ocenil njegovo vlogo v luči srednjevropske perspektive. Dotaknil se je vloge Donalda Trumpa ob protestih v Washingtonu ter dogodkov v Belorusiji.
Z ljudmi na poti
Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.
Z ljudmi na poti
Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.
Dogodki
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Dogodki
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi.
Naš gost
G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad.
Naš gost
G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad.
Petkov večer
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.
Petkov večer
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet. Brat Ambrož Brezovšek prihaja s celjskega konca, zrasel je v osemčlanski družini. Živi in deluje pa v kapucinskem samostanu v Ljubljani.
Mladoskop
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Mladoskop
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Via positiva
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
Via positiva
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
Informativni prispevki
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Pogovor o
Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom.
Pogovor o
Z evropsko poslanko in poslancem Romano Tomc in Klemenom Grošljem smo spregovorili o soočenju s pandemijo in gospodarskimi posledicami v Evropski uniji, proračunu za prihodnje večletno obdobje in instrumentu za okrevanje ter kaj si od njiju lahko obeta Slovenija. Dotaknili smo se tudi dogovora o prihodnjih odnosih med Unijo in Združenim kraljestvom.
Informativni prispevki
Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.
Informativni prispevki
Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.
Informativni prispevki
Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.
Informativni prispevki
Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.
Družinska kateheza
Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem.
Družinska kateheza
Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Pogled v novo leto nam je usmerila papeževa okrožnica Vsi bratje. V Sloveniji so jo nekateri poglabljali v bralnem klubu, ki sta ga organizirala Socialna akademija in Aktivator.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Po tradiciji je v Sloveniji januar mesec verskega tiska. Ta ima neprecenljivo vlogo pri poglabljanju vere, pa tudi pri oblikovanju naših stališč, zasidranih v krščanstvu. Z dr. Sebastijanom Valentánom smo se pogovarjali o veri in pravicah vernikov v sredstvih družbenega obveščanja v Sloveniji. Slišali ste tudi, kaj ljubljanski nadškof Stanislav Zore meni o letošnji papeževi poslanici, ki je izšla ob svetovnem dnevu miru, 1. januarja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Stanislava Novačana, ki je bil kot študent v času druge svetovne vojne interniran v Gonarsu, po koncu vojne pa so ga poslali za učitelja v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče. Zavzel se je za kulturno poživitev življenja na vasi, dokler nista na njegova vrata potrkala dva udbovca iz Tolmina in ga odpeljala v zapor. Ker ni želel sodelovati z Udbo je bil kazensko premeščen v Borovnico, kjer se je nadaljevala njegova poklicna pot.
Kmetijska oddaja
V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.
Kmetijska oddaja
V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.
Naš gost
Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.
Naš gost
Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla odmev božičnih pesmi, prijazno kramljanje o novem začetku, pogovor z misijonarko s. Andrejo, ki živi in dela v Venezueli, deželi, v kateri so družine brez marsičesa, celo brez hrane. Jana Lampe je pogledala v Afriko, Trikraljevska koledniška akcija pa povabila k darovanju.
S svetnikom na ti
Ne zameri, če bom tole pismo, tale najin pogovor, začel bolj po domače ...
S svetnikom na ti
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. januar 2021 ob 05-ih
Dogodki
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Naš pogled
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.
Naš gost
Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.
Zgodbe za otroke
Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.
Rožni venec
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.
S svetnikom na ti
To pa je kariera! Študij v Neaplju, Parizu in Kölnu. Profesura v Neaplju, Parizu in Kölnu. Ter jasno …
A štekaš?
Naše druženje pod imenom A štekaš? je prišlo h koncu. Za poslovilno oddajo se je zato v studiu drenjalo več grl kot ponavadi. Vsak je za konec želel še kaj povedati. Smeha, dobre volje in dobre glasbe seveda ni manjkalo. Vabljeni k poslušanju!