Neža Strenčan: Nova Zelandija

Neža Strenčan je oddala magistrsko nalogo, nato pa potegnila črto in se z letalsko karto, vizumom in obilo dobre volje podala v neznano - na Novo Zelandijo. Na 140. dan pustolovščine se nam je s svojimi vtisi oglasila s farme, kjer trenutno pri mladi družini pazi otroke, pomaga in hkrati raziskuje deželo, ljudi in sebe.

Miriam Gajšek: Težek položaj žensk v Indiji

Miriam Gajšek je v sklopu projekta Pota preživela pet tednov v Indiji, kjer je pomagala v tamkajšnji sirotišnici za dekleta. Ob tem je spoznavala izjemno težek položaj deklet in žensk v Indiji.

Križev pot za mlade francoskega duhovnika Guya Gilberta

Pretresljiv Križev pot za mlade je napisal francoski duhovnik Guy Gilbert, ki že desetletja dela med mladimi, ki so izgubljeni na pariških ulicah. Leta 1997 smo gostili v Sloveniji na Stični mladih.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Križev pot mladih

Tokrat lepo vabljeni, da se skupaj z nami ustavljate ob postajah križevega pota mladih.

Teden katoliškega šolstva

Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Počitnice biserov

Tokrat lahko prisluhnete plemenitemu prostovoljstvu. V oddaji gostim animatorje in voditelje Počitnic biserov, letovanja, ki ga za socialno ogrožene otroke že 15 let pripravlja Young Caritas - Karitas mladih.

Kolokvij

Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Džem na Viču

Predstavljamo Džem na Viču - skupinsko muziciranje za mlade inštrumentaliste in pevce, ki imajo radi glasbo, pa imajo manj časa, volje ali poguma, da bi bili redni člani kakega zbora ali benda.

238. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tivolski pastirček - Berta Ambrož, Gli occhi miei - Wilma Goich, Tell Laura I love her - Ray Peterson, Zato sem noro te ljubila - Tatjana Gros, Always on my mind - Elwis Presley, Una lacrima sul viso - Bobby Solo, Kot da smo v povesti - Alfi Nipič, Tipitipitipso - Caterina Valente, I’m leaving it (all) up to you - Donny and Marie Osmond, Nocoj (Sometimes) - Braco Koren, Oh lady Mary - David Alexander Winter, Lemon tree - Trini Topez, Mini maxi - Bele vrane, Quando quando quando - Tony Renis, Maid of Oreland - OMD, Solza, ki je ne prodam - Edvin Fliser, Nathalie - Gilbert Becaud, When I need you - Leo Sayer, Tri srca - Jožica Svete in Ivanka Kraševec, Du bist nicht allein - Roy Black, The Boxer - Simon&Garfunkel, Jaham spet v Kolorado - Rafko Irgolič, Nima Splita do Splita - Tereza Kesovija, Ebony&Ivory - Stevie Wonder & Paul McCartney, Bil sem mlajši kakor ti - Lado Leskovar, Du soleil au coeur - Celine Dion, Good night Irene - Ivo Robić

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

Kolokvij

Alojzij Grozde

Začetek leta ob mnogih stvareh prinaša tudi spomin na smrt našega mladega mučenca, blaženega Alojzija Grozdeta. Oddaja pripoveduje o njem in njegovi poeziji, o vplivu na sodobno mladino ter o filmu Srce se ne boji.

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Peta cerkvena zapoved

V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

Kolokvij

Četrta Cerkvena zapoved

Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Kolobar je temelj dobrega gospodarjenja

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je pojasnila, zakaj moramo še posebej v pridelavi vrtnih dobro zasnovati kolobar in zakaj je pomembno opravljati analize zemlje.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Spomin na 200., 300. in 400. oddajo PRO

V tokratni oddaji smo kolo Radia Ognjišče in same oddaje PRO zavrteli nazaj. Zavrteli do dvestote, pa tristoste in tudi štiristote oddaje PRO. Slišali smo nekaj odlomkov s posameznih koncertov in tako obudili lepe spomine, ki smo si jih zapisali v srce v letu 1998, 2000 in 2002.

Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja?

Sadjar Matjaž Maležič je pojasnil, kako prepoznati dobro sadiko sadnega drevja in kako upoštevati kolobar v primeru pomlajevanja.

3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

Pomen širokega kolobarja v EKO pridelavi

Že pred dnevi je Alojz Topolovec, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ MS nanizal nekaj nasvetov za jesensko setev ozimin, ki so posebej pomembni za ekološko pridelavo. Poleg dobro pripravljene zemlje in posteljice za seme ter natančne in enakomerne setve pa pravi, da je zelo pomemben tudi čimbolj širok kolobar.

Lepi jesenski dnevi vabijo!

Povabili smo vas na Steklasovo pohodno pot, ob prazniku kozjanskega jabolka se boste lahko usedli na kolo, kostanji pa bodo imeli glavno vlogo po pohodu v Rodiku.

Odlikovanja za likovno kolonijo Umetniki za Karitas

V Kopru bodo ob 17.30 odprli razstavo likovnih del 25. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas, po razstavi pa bo koprski škof dr. Jurij Bizjak odlikoval strokovni sodelavki kolonije Anamarijo Stibilj Šajn ter Silvo Karim.

Festival Zlata Paličica - Zvitorepčevo paragledališče - Film Solinarke - Umetniki za Karitas v Kopu

S podelitvijo nagrad se je zaključil tekmovalni del 18. festivala Zlata paličica 2019.Zvitorepčevo lutkovno paragledališče, ki zaposluje invalide, ima za seboj že prvo premiero Kozlovska sodba.Evropsko združenje COPEAM je podelilo nagrade za zgodbe iz arhivov. Nagrajena tudi Zgodba o solinarkah Helena Pirc.Jutri bo v Pretorski palači v Kopru ob 17.30 odprtje razstave likovnih del, 25. mednarodne kolonije Umetniki za karitas.

30 let skupine Dominik, Ritem srca in Ljubljana vocal festival

Skupina Dominik z izdajo zgoščenke Svet je lep in s sobotnim koncertom praznuje 30 let svojega glasbenega ustvarjanja. Pred vrati je festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Jasna Žitnik, umetniški vodja vokalne skupine Jazzva in članica organizacijskega odbora pa predstavlja štiridnevni festival a cappella glasbe Ljubljana vocal festival.

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Urednik Novega glasa Jurij Paljk o Umetnikih za Karitas

Likovna kolonija Umetniki za Karitas, ki je sredi avgusta potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, je za nami, a je razstava nastalih likovnih del še vedno na ogled v prostorih, kjer ustvarjajo umetniki. Ob tem je o pomenu tovrstnega ustvarjanja in razstav, ki potujejo po Sloveniji in tujini spregovoril urednik slovenskega tednika Novi glas Jurij Paljk.

Marija, hvala za kolo in prijatelje

Jure Sešek je v komentarju razmišljal o duhovnih darovih nedavnega kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ki je letos potekalo v luči obiskovanja radijskih poslušalcev in prijateljev.

Sinji vrh - Koncert Prevalje - Spominska razstava Veselka Šorli Puc

Za danes sem prihranil še pogovore s tremi umetniki, ki so koloniji dali mednarodni pečat. Noriaki Sangawa, Nikola Markovič in Nikolaj Mašukov so slikarji, ki prihajajo iz Japonske, Srbije in Rusije. Danes v petek, 23. avgusta ob 19. uri bo v farni cerkvi na Prevaljah, koncert orgelske in violinske glasbe z umetniki iz St. Peterburga in Ljubljane.Odprtje spominske razstave akademske slikarke Veselke Šorli Puc bo v soboto, 24. avgusta, ob 17. uri v cerkvi Device Marije v Bovcu.

Poletni pregled: Sreča ter Klemen in Lucija

V poletni oddaji Kolokvij se spominjamo nekaterih zanimivih pogovorov tega leta. Najprej pogovora o sreči z Lizo, Matjažem in Vidom, nato pa pogovora o življenju z zaročencema Klemnom in Lucijo.

Likovni umetniki o sodelovanju na Koloniji Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka jubilejna, 25. umetniška kolonija Umetniki za karitas. Pred mikrofon smo povabili Veljka Tomana, Josa Kneza, Klementino Golija, Nino Zuljan in Lojzeta Čemažarja.

Danes se začenja Likovna Kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se danes začenja 25. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA »UMETNIKI ZA KARITAS« - z geslom: »Odrinimo na globoko«. Voditeljica projekta je ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Predstavitev likovne kolonije Umetniki za Karitas

Od 19. do 23. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 25. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas. Ob tem smo se pogovarjali z ravnateljico Škofijske Karita Koper Jožico Ličen!

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Kovaški šmaren, Firma viva v Kostanjevici, Mandolinist Avi Avital na Ljubljana festivalu

Na pobudo radovljiške občine so se pod okriljem praznovanja Kovaškega šmarna pred osmimi leti znova povezali kroparski kovaški mojstri in priznani slovenski oblikovalci, umetniki in arhitekti. Ti nadaljujejo nekdanjo tradicijo kovaških kolonij, njihove urbane umetnine, kot so svetilke in ograje, pa so v zadnjih letih obogatile Radovljico. V galerijskem parku v Kostanjevici na Krki se je s predstavitvijo skulptur letošnjih udeležencev končal 28. bienalni Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Na Ljubljana festivalu se predstavlja izraelski glasbenik Avi Avital na mandolini.

Veroizpoved - Verujem v vstajenje mesa in večno življenje

V zadnjem delu veroizpovedi izgovarjamo besede: ... verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Njihov pomen bo skušal razložiti br. Janez Papa.

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Slovenija odprta za umetnost - Čipkarski dnevi v Železnikih - Koncert Marka Finka

Na turistični domačiji »Sinji vrh« poteka mednarodna likovna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost«.V Železnikih so se začeli 57. čipkarski dnevi.Koncert basbaritonista Marka Finka bo v Slovenski Filharmoniji v četrtek, 4. julija, ob 20.30.

Verujem v odpuščanje grehov

Kolokvij spet prinaša razmišljanje ob veroizpovedi. Tokrat ob delu ... verujem v odpuščanje grehov ... Prisluhnite frančiškanu bratu Janezu Papi.

Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Na kolo, v jamo ali na junijske pohode

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.